Zaradi naraščanja revščine je nujno omiliti pogoje pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev, ki v dohodek posameznika oz. gospodinjstva uvrščajo tudi humanitarne prejemke za izhod iz najhujše krize, menijo predlagateljice.
Prišli smo do točke, ko sistem v državi ne omogoča vsem enakih možnosti, je v imenu predlagateljic sprememb na seji dejala Barbara Žgajner Tavš. "Slovenija je na poti v razslojevanje, krivec za to pa je tudi zakonodaja," je poudarila.
Pri tem je po njenih besedah država tista, ki mora ustvariti pogoje za enake možnosti vseh. "Pri oblikovanju socialne politike ne sme biti glavni element konsolidacija javnih financ," meni.
Trdi, da ukrepi v okviru "varčevalne histerije", kot se je izrazila, nakazujejo, da Slovenija nima sistemske socialne politike, katere rešitve bi bile dolgoročno naravnane.
"Želim, da so sredstva namenska"
Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je opozoril, da je Slovenija po podatkih o socialni izključenosti na ravni držav, kot so Nemčija, Belgija in Francija. Če pa ne bi imeli takšne socialne politike in socialnih transferov, bi bil indeks za več kot 40 odstotkov slabši in bi pristali na ravni, kot so Poljska, Madžarska in podobne države, je opozoril.
Po vsebini dopolnil, ki ju je odbor na predlog ministrstva za delo sprejel kot dopolnili odbora k predlogoma obeh zakonskih sprememb, se namenska sredstva dobrodelnih ustanov ne vštevajo v dohodek. "Želimo si, da so sredstva namenska, in to spodbujamo. Dopolnilo to še dodatno pojasnjuje," je dejal minister.
Napovedal pa je tudi, da bo evalvacija socialnovarstvene reforme, ki je začela veljati z letom 2012, pripravljena do marca. Takrat bo mogoče govoriti o morebitnih popravkih zakonodaje, je dejal.
