"Zadnje čase v igralnico zahaja vse več mladih, starih 18 ali 19 let,” nam je povedal zaposlen v eni od goriških igralnic, ki ni želel biti imenovan. V igralnico po njegovih besedah zahajajo tako dopoldne v času pouka kot ponoči konec tedna. "Večinoma gre za skupine fantov, ki igrajo z manjšimi zneski," je pojasnil in dodal, da je za mlade privlačno, da imajo med igranjem na voljo brezplačno pijačo.
FUDŠ. Igranje iger na srečo je bilo letos pogostejše kot lani. Rast je bila največja pri lotu, ki je bližji srednji generaciji, medtem ko so mladi nadpovprečno nagnjeni k igram na srečo v igralnih salonih in igralnicah. Kriza povečuje igranje na srečo, morda kot beg iz vsakdanjih stisk in zaradi želje po dobitku, ki bi pomenil rešitev materialnih skrbi. Ljudje v krizi igrajo več, a zapravijo manj.
Starost poslovna skrivnost
Igralnice Riviera, Izola, Jolly in Fortuna nam niso posredovale starostne strukture obiskovalcev zadnjih let. V Hitu so dejali, da je v njihovih goriških igralnicah približno petina gostov mlajših od 35 let, podrobnejše informacije o starosti obiskovalcev pa so poslovna skrivnost.
Novi vzorci vedenja
"Mladi so glede iger na srečo ena od ranljivejših skupin," ocenjuje sociolog Matej Makarovič s fakultete za uporabne družbene študije (FUDŠ). Raziskava, ki so jo naredili, je pokazala, da ima hujše težave z igranjem 1,68 odstotka mlajših od 30 let. “Možna razlaga je po podatkih raziskave določen življenjski slog in odziv na težave, vezane na obdobje mladosti," razlaga Makarovič. Po drugi strani je mogoče, da je vedenje mlajših generacij na tem področju znanilec novih vzorcev vedenja v populaciji na splošno.
Na zahodu večji problemi
Pri mladih, ki nekajkrat na mesec skupinsko obiskujejo igralnice, najverjetneje ne gre samo za željo po dobitku, ampak tudi za zabavo, meni Makarovič. "Vendar tudi deklarativno igranje za zabavo ne pomeni nič manjšega tveganja za zasvojenost z igrami na srečo," opozarja.
Matej Makarovič, FUDŠZadnje desetletje se je dramatično povečalo število igralnih salonov, ki v vse večji meri ciljajo na domače goste.
Meja med težavnim in normalnim je po njegovih besedah v sposobnosti samoobvladovanja glede igranja. “Velika ponudba in interes pri mladih sta gotovo razloga za skrb," ocenjuje in dodaja, da je po propadu projekta HIT-Harrah's problem z igrami na srečo izginil iz javne razprave. Če ostanemo pri zdajšnjem stanju, lahko po mnenju Makaroviča naslednja leta pričakujemo naraščanje problemov z igrami na srečo. “Obsežna ponudba je prisotna po vsej Sloveniji, zahod pa glede tega še posebno izstopa," ugotavlja. Zato bodo po njegovih ocenah problemi tu še nekoliko večji.
