Imena akcij zavajajo kupce

V mesecu novembru je tržni inšpektorat zaradi podražitev živilskih izdelkov in vse bolj agresivnega oglaševanja, s katerim želijo trgovci z živili pridobiti kupce, vršil poostren nadzor nad oglaševalskimi akcijami trgovcev. Pregledal je 195 prodajaln po vsej Sloveniji in nepravilnosti oziroma kršitve ugotovil v 80 prodajalnah. Tržni inšpektorji na osnovi ugotovljenega že ukrepajo, je zapisano na spletni strani inšpektorata.

Zakon o varstvu potrošnikov predvideva kazni od 4172 evrov do 20.864 evrov za samostojnega podjetnika, od 12.518 evrov do 41.729 evrov za pravno osebo in od 1251 evrov do 4172 evrov za odgovorno osebo pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika, kot tudi upravne ukrepe v smislu začasne prepovedi zavajajočega oglaševanja. Na osnovi ugotovljenih nepravilnosti oziroma kršitev so inšpektorji za zdaj izrekli 46 ukrepov. Od tega je bilo izdanih 30 upravnih ukrepov in 16 prekrškovnih ukrepov.

Posamezni postopki še tečejo, zato bodo v prihodnjih dneh izdani še nekateri dodatni ukrepi. Poleg tega pa bodo v skladu z oceno tržnega inšpektorata, da je treba z nadzorom nadaljevati tudi v prihodnje, inšpektorji tudi v prihajajočih mesecih spremljali oglaševalska sporočila trgovcev.

Pod drobnogled so vzeli tudi označbe na policah
Tržni inšpektorji so pregledali tako tiskane oglase, ki so jih trgovci poslali na domove potrošnikov, kot tudi označbe oziroma napise, ki se v vedno večjem številu pojavljajo na in ob prodajnih policah v posameznih prodajalnah. V sklopu nadzora so inšpektorji ugotavljali nepravilnosti oziroma kršitve, ki so se nanašale na prav vse prodajalne posamezne družbe. Najbolj zavajajoča so različna poimenovanja akcij, ki jih uporabljajo družbe (prva cena, mega cena, vsak dan nizka cena, blokirane cene, najcenejši v Sloveniji, trajno nizke cene, stop inflaciji in podobno) in jih po navedbah inšpektorata ne razumejo niti zaposleni v družbi niti potrošniki.

Dejstvo, da družbe uporabljajo termine, katerih vsebina potrošnikom ni znana, in njihova nejasnost po ugotovitvah inšpektorata že pomenita zavajajoče oglaševanje, saj tako oglaševanje izkorišča ali bi lahko izkoriščalo potrošnikovo neizkušenost. Tržni inšpektorat je v konkretnih primerih tako ocenil, da oglaševanje s pojmi, katerih prava vsebina potrošnikom ni znana, pomeni takšno nejasnost, ki jo družba izkorišča ali bi jo lahko izkoriščala v dobičkonosne namene.