"Kar me je pri poročilu najprej zmotilo, je njegov recenzent Jože Maček, trojni doktor in nekdanji član Jugoslovanske komisije za fitofarmacevtska sredstva, ki je dovolila uporabo insekticida DDT. To je enako, kot da bi dal lisici nadzorovati kokoši," je za Žurnal24 dejal mikrobiolog Gorazd Pretnar. O znanstveni korektnosti poročila ne dvomi, pogreša pa v njem več bioloških testov (denimo čebulni test), ki bi goro podatkov, navedenih v poročilu, postavili v ustrezni kontekst. "Poročilu manjka ustrezna korelacija izmerjenih kemikalij, zato ga je treba jemati z znanstveno rezervo."

Zanemarjeni deževniki
"Pri pripravi poročila so sodelovali tudi biologi z ljubljanske Biotehniške fakultete, ki pa po mnenju Pretnarja razpolagajo z zastarelimi podatki o biodiverziteti mikroorganizmov v Zemlji." Če bi izvedli mikrobiološko analizo, bi opazili razlike v primerjavi s preteklimi časi. Dober bioindikator onesnaženosti je deževnik. Na malo večji njivi je kar za pet ton deževnikov. So določene hitro razpadljive kemikalije, ki pobijejo vse deževnike v zemlji, kar potem vpliva na njeno kakovost v prihodnjih letih.

Kaj se dogaja v obmejnih gostilnah?
In kako naš sogovornik komentira vsebnost insekticida DDT v slovenski zemlji dobrih 35 let po prepovedi? Je za to kriva nedovoljena uporaba? "Insekticid DDT je zelo obstojen in slabo razpada. V živalskem in rastlinskem svetu ne najdemo encimov, ki bi ga razgrajevali. Vendar pa dvomim, da je njegova prisotnost posledica črnega trga." Kar pa še ne pomeni, da črnega trga s fitofarmacevtskimi sredstvi pri nas ni. "Ker Hrvaška še ni v EU, so tam dovoljene mnoge kemikalije in pripravki, ki pri nas niso. Sam živim v obmejnih krajih na Primorskem in vem, da se po tukajšnjih gostilnah pod roko preprodaja s prepovedanimi sredstvi. Na drugi strani meje jih zapakirajo v embalažo, ki ni sporna, in jih pretihotapijo k nam. Na primer Rugor je pri nas prepovedan, a se še kar naprej uporablja."

Tunina in živo srebro
Naš sogovornik še opozarja na to, da je največji uporabnik spornih sredstev najmanj izobražena populacija v Sloveniji – kmetje. In kot da to še ne bi bilo zadosti, so tu še "razni dedki in babice, vrtičkarji in ljudje, ki želijo imeti angleško travo". Ob tem opozarja, kako lahko nevarne kemikalije zaidejo v prehranjevalno verigo in se prenašajo skozi naravne vrste. Insekticid DDT je le eden od mnogih primerov nevarnih snovi, ki ji je uspel preboj v prehranjevalno verigo. "Spomnim se, da so pred leti k nam (Zavod za zdravstveno varstvo Koper, op. p.) prišli starši z deklico, ki so ji zelo izpadali lasje. Analiza vzorca las je pokazala nadpovprečno visoko vsebnost živega srebra. Kar sploh ni bilo čudno, saj je deklica redno uživala tunino, za tune pa je znano, da pogosto prek naravne prehranjevalne verige v sebi kopičijo živo srebro."