Pospešiti izmenjavo informacij in najboljših praks za čim učinkovitejše preprečevanje mednarodne kriminalitete so glavni cilji tridnevnega delovnega srečanja vodij nacionalnih centralnih birojev (NCB) Interpola držav jugovzhodne Evrope, ki se je začelo v Bohinju. Udeležujejo se ga vodje NCB Interpola iz Makedonije, Srbije, Črne gore, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Romunije in Francije.
Osrednja tema srečanja je sodelovanje med državami na področju mednarodnih iskanj oseb, govorili pa bodo tudi o skupnih treningih za postopke izročanja.
Slovenija je članica mednarodne organizacije kriminalistične policije Interpol od leta 1992 in skoraj dve desetletji sodeluje v dejavnostih proti mednarodni kriminaliteti.
Tiralice. Na leto ima okoli 35 tisoč zahtevkov za iskanje pogrešanih oseb in storilcev kaznivih dejanj, Slovenija pa ima ta čas mednarodno tiralico za 170 ljudi. Nerešena tiralica z najdaljšim “stažem” je iz leta 1993.
Petsto razpisanih tiralic
Slovenska policija je lani kot druga država na svetu vzpostavila avtomatsko informacijsko povezavo z Interpolom, kar pomeni, da imajo slovenski policisti takojšen dostop do njegovih podatkovnih zbirk, v katerih so razpisani ukrepi za iskanje ljudi, ukradenih vozil ter ukradenih in izgubljenih potnih listov iz 188 držav članic.
“Letos začnemo projekt ciljnega iskanja, pri katerem gre za še bolj sofisticirane metode za večjo uspešnost,” je pojasnil Dušan Kerin, vodja sektorja za mednarodno policijsko sodelovanje.
Slovenska sodišča na leto razpišejo 500 tiralic, od teh jih je okoli 70 mednarodnih, uspešnost policije je 80-odstotna, od leta 1992 pa je nerešenih še 170 primerov.
