Minister Simon Maljevac ni ravno pogosto gost pred kamerami, precej redko se nasploh pojavlja v medijih. A čeprav ni deležen tolikšne pozornosti kot nekateri drugi ministri, je področje, za katerega je odgovoren, še kako pomembno za prav vse prebivalce in prebivalke Slovenije. Tega se zaveda tudi sam, zato pozdravlja novosti, ki jih prinaša nov zakon o dolgotrajni oskrbi. "Če bo moja babica želela živeti doma, ji bo to omogočeno, hkrati pa se bom lahko tudi jaz jutri odločil, da ne bom več minister in bom raje skrbel za babico," pravi.
A zadnjih nekaj mesecev je bilo za celotno ekipo na ministrstvu, ki je bilo ustanovljeno v začetku letošnjega leta, precej napornih. Poleg rednega dela je konec oktobra kot strela z jasnega priletela oznanitev predsednika vlade Roberta Goloba o tem, da se zavzema za znižanje števila ministrstev z 20 na 12, nekaj dni zatem je napovedal, da bi bilo lahko število ministrstev še manjše, omenjal je celo število sedem.
Do napovedane rekonstrukcije sicer vendarle ni prišlo, je pa dogajanje v vladi očitno precej pestro, saj smo morali intervju zaradi nepredvidenih sestankov in sej, vmes pa, kot rečeno, tudi zaradi samega obstoja ministrstva, ki se je znašlo pod vprašajem, večkrat prestaviti. Ministra za solidarno prihodnost smo zdaj povprašali tudi, kakšni so odnosi v vladi danes in kaj se dogaja na področjih stanovanjske politike ter dolgotrajne oskrbe.
Ko smo se začeli dogovarjati za intervju, še nismo vedeli, ali bo ministrstvo za solidarno prihodnost naslednji teden sploh še delovalo, ali pa bo predsednik vlade Robert Golob "razrezal" vlado na zgolj sedem ministrstev. Kako ste po tej odmevni napovedi v vladi razrešili in zgladili zadeve?
Turbulentno pa v zadnjih nekaj mesecih ni bilo le v vladi, temveč tudi znotraj vaše stranke. Letos je, po dolgem času, Levica dobila novo koordinatorko. Kakšna so trenutno razmerja znotraj stranke, ali še vedno potekajo »notranji boji« med bolj levim in bolj sredinskim polom? V katerega spadate vi?
Verjamem, da bi del javnosti rajši videl Levico, ki se utaplja v notranjih bojih, apokaliptičnih scenarijev v medijih smo tudi že vajeni. Pa smo še vedno tu. Znotraj organizacije imamo zanimive in kakovostne razprave, a na koncu vsi stojimo za istim programom in točkami, ki jih želimo uresničiti. Pomembno mesto imamo v vladi, ki je prav zaradi Levice levo-sredinska. Tu sledimo koalicijski pogodbi in ocenjujem, da vsaj naša tri ministrstva delajo odlično. Seznam uspehov Levice v tem mandatu je sam dovolj poveden, saj uspehom našega ministrstva, o katerih sva že spregovorila, lahko prištejemo še vsaj tolikšno bero zmag Lukove in Astine ekipe. Seveda je vselej dobro soočiti različna mnenja in se pogovoriti, kako skupaj naprej. V stranki smo pred volitvami to tudi storili in zdaj smo še močnejši.
Komu pa ste namenili svoj glas na internih volitvah – Asti Vrečko ali Mihi Kordišu?
Glasoval sem za Asto Vrečko.
Še en trd oreh bo napovedana sistemska rešitev za financiranje neprofitnih stanovanj. Kako blizu tej rešitvi ste, kakšna bo?
Reševanje stanovanjske politike smo si v vladi postavili v ospredje našega delovanja. V letošnjem letu smo, kot rečeno, izvedli največjo dokapitalizacijo SSRS v zgodovini države, in sicer v višini 25,5 milijona evrov. Ta sredstva so namenjena investicijam, ki jih vodi sklad. Takoj v prvi polovici naslednjega leta bomo znova dokapitalizirali SSRS v enakem znesku, ki pa se lahko v dogovoru z ministrstvom za finance še poveča. A ker je pomanjkanje javne stanovanjske gradnje težava povsod po državi, bodo ta sredstva na voljo tudi lokalnim stanovanjskim organizacijam preko posebnega posojilnega sklada v okviru SSRS. S temi ukrepi odgovarjamo na trenutno stanje na stanovanjskem zemljevidu in omogočamo skladom, da dokončajo odprte javne stanovanjske projekte, za katere doslej politika ni imela posluha. Stvari se torej lotevamo v dveh fazah. Ta prva, projektna faza, bo trajala do leta 2026, od leta 2026 naprej pa načrtujemo sistemsko rešitev, z letnim financiranjem v višini 100 milijonov evrov.
V prvi fazi približno tri tisoč.
Se bodo vsa nova stanovanja oddajala po neprofitni najemnini?
Da. Temelj stabilne stanovanjske politike je ravno v tem, da zagotovimo dovolj neprofitnih stanovanj, da ta ne bodo dosegljiva samo tistim, ki so v najslabši finančni situaciji, temveč bi jih radi približali tudi srednjemu sloju. Marsikdo, sploh v prvih fazah življenja na svojem, morda še nima dovolj sredstev za nakup stanovanja, zato bodo na tak način imeli dostop do dostojnega stanovanja preko neprofitne najemnine. Že večkrat pa sem poudaril, da je tudi trajno bivanje v javnem najemnem stanovanju popolnoma legitimna življenjska odločitev.
Kako pa so na višino sredstev za gradnjo novih stanovanj vplivale poplave?
Poplave v tem smislu na proračun niso vplivale, so nas pa marsikaj naučile. Predvsem glede gradnje na poplavnih območij, pa tudi glede tega, kako lahko damo večji poudarek na tiste regije, kjer je prišlo do poplav, da bomo tam primarno in hitreje gradili stanovanja.
Trenutno je največ neprofitnih stanovanj na voljo v Ljubljani in Mariboru z bližnjo okolico, medtem ko so ostale regije precej zapostavljene. Ali za zagotovitev novih stanovanj spremljate tudi stanje v gospodarstvu? V nekaterih manjših občinah je to namreč precej v razcvetu, zato so tudi za mlajše takšni kraji bolj privlačni.
Trenuten fond javnih najemnih stanovanj je res največji v večjih mestih, kar je na nek način razumljivo. Kjer je vedno živelo največ ljudi, je bilo tudi vložka v gradnjo stanovanjskih zgradb in sosesk največ. In res je, da se trend obrača in da se beg v mesta umirja, da so manjša mesta spet postala zanimiva za ustvarjanje doma. Na ministrstvu to dobro razumemo, zato, če pogledamo zemljevid Slovenije, so načrtovani projekti zelo razpršeni. Načrtovani so tudi v manjših krajih in v obliki manjših bivalnih enot.
Ob samem začetku vzpostavitve ministrstva nas je predvsem zanimala dejanska situacija na terenu, po vsej državi, zato smo v prvih mesecih obiskali lokalne stanovanjske organizacije v Sloveniji, vseh 13, srečal pa sem se tudi z marsikaterim županom. Zares podrobno smo se seznanili s stanjem in načrti lokalnih skupnosti in skladov. Posledično je naša namera jasna. Kjer so potrebe in je čutiti pripravljenost lokalne skupnosti ter lokalnih stanovanjskih skladov, moramo podpreti gradnjo stanovanj. Stanovanja so potrebna povsod, dom je pravica tudi izven Ljubljane in Maribora.
Aktivacija praznih stanovanj je zelo kompleksen problem. Vprašanje, ki se nam zastavlja, je, v kakšnem stanju dejansko so ta stanovanja? So sploh primerna za oddajo? Poleg tega v Sloveniji zelo pogosto prihaja do špekulativnih nakupov stanovanj – različni hedge skladi kupujejo večje število stanovanj, ki jih potem ne oddajajo. To je zagotovo točka, o kateri se moramo pogovoriti. Zato smo na ministrstvu že pristopili k pripravi analize, ki nam bo povedala, v kakšnem stanju so prazna stanovanja. Pri nas ravnokar teče ciljno-raziskovalni projekt, na podlagi katerega bomo osmislili ukrepe. Prioriteta je seveda, da ukrepe zastavimo na način, da bodo realni in da bodo delovali. V tem pogledu predvsem ne želimo ponoviti napake prejšnje vlade, ko je sprejela ukrep javne najemne službe. Namen je bil najbrž dober – želeli so, da bi ljudje stanovanjskemu skladu predali stanovanje v upravljanje in bi ga ta potem oddajal, ampak dejansko v praksi ta ideja ni zaživela.
Zakaj?
Ker so bili kriteriji, kakšno mora biti stanovanje, da si ga lahko oddal v upravljanje in naprej v obtok zastavljeni neživljenjsko in na način, da jih je redkokdo dosegel.
Veliko stanovanj, predvsem v Ljubljani in Mariboru, najemajo tudi študenti, predvsem zato, ker ne dobijo proste sobe v študentskih domovih. Bi bilo morda smiselno začeti razmišljati o gradnji novih študentskih domov, da bi več stanovanj ostalo na voljo družinam?
Brez dvoma je treba zagotoviti več študentskih domov. Zadostno število študentskih namestitev pomeni večjo dostopnost do najemnih stanovanj. Gradnja študentskih domov je sicer v pristojnosti Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, a sem o tem že govoril z ministrom Igorjem Papičem – prav o možni lokaciji gradnje novega kampusa v Ljubljani, pa tudi v drugih krajih. Oba sva se strinjala, da je treba v smer prave rešitve zakorakati čim prej.
Kako pa ocenjujete sodelovanje s SSRS? Pred časom je direktor Črtomir Remec govoril o tem, da so kadrovsko precej podhranjeni. Ste jim omogočili dodatne zaposlitve?
Sodelovanje poteka zelo intenzivno, a uspešno. Zavedamo se, da so kadrovsko podhranjeni, a verjamem, da bomo lahko zagotovili dodatne kadre v prihodnjem letu. Ugotovili smo, da imamo marsikatero skupno točko. Nedavno je direktor Remec dobro opisal stanje, povezano s stanovanjsko politiko in sodelovanjem – dejal je, da smo skupaj končno premaknili skalo, bo pa še trajalo, da se bo začela dovolj hitro valiti. Veseli, da smo na pravi poti, na isti strani in da skupaj zgledno sodelujemo.
Kljub temu brez zapletov ni šlo. Na Dolgem mostu se je gradnja 40 najemniških stanovanj končala že konec leta 2022, maja letos pa so novo ljubljansko sosesko slavnostno odprli. Kljub temu so stanovanja še danes prazna. Zakaj? Kaj se trenutno dogaja na tem področju?
Kako pa ste dorekli višino najemnine?
V teh dogovorih smo bili nadvse uspešni. Dogovorili smo se, da bodo stanovanja na voljo za najem po bistveno znižani najemnini – okvirno med 7,3 in 7,4 evra na kvadratni meter. Nižja najemnina pomeni tudi večjo dostopnost.
Ali razmišljate tudi o morebitnih davčnih prijemih, s katerimi bi spodbudili lastnike praznih stanovanj, da jih oddajajo ali prodajo? Pred dobrim letom dni so prav vaši strankarski kolegi vložili predlog zakona o dodatni obdavčitvi praznih in velikih nepremičnin.
Slej ko prej se bomo morali jasno in s političnimi zavezami pogovarjati tudi o tem. Sam slišim takšno voljo tudi s terena - ne samo, kar se tiče stanovanj, temveč tudi zemljišč. Marsikateri župan je namreč izpostavil, da nimajo zemljišč, ki bi bila primerna za gradnjo, ker so ta v zasebni lasti. Zasebniki so jih kupili, ker so primerna za stanovanjsko gradnjo, tudi za gradnjo blokov, pa se z njimi ne dogaja nič.
Na kaj pa čakajo?
Na dobiček, tudi za ceno stanovanjskih stisk soljudi. Zasebni lastniki kakopak čakajo na razmere, v katerih bodo lahko zemljišče prodali za najvišji možni znesek. Zato smo govorili o tem, da bi lahko tudi v primeru, ko zemljišča, ne samo stanovanja, niso uporabljena za prvotni namen, ukrepali. Takšne prakse niso nič pretirano novega, poznajo jih tudi v nekaterih tujih državah. Torej, če ima zasebnik določeno zemljišče za gradnjo stanovanj, pa v petih letih ne začne z gradnjo, se mu davek poviša za določeno odmerno stopnjo. Na ta način ga skupnost prisili, da zemljišče uporabi za prvotni namen.
Torej ste bolj naklonjeni takšnemu prijemu, ne pa obdavčitvi drugega, tretjega stanovanja?
Strinjam se, da ima v Sloveniji določeno število ljudi, ki je dokaj majhno, ekscesno število stanovanj. Predvsem v teh primerih moramo ukrepati. Kako, pa je stvar diskusije in družbenega dogovora.
Ste o tem že kaj govorili na vladi?
Da, na vladi govorimo tudi o tem. Ko bomo prihodnje leto začeli spreminjati stanovanjski zakon, se bomo gotovo dotaknili tudi te točke.
Kakšni pa bodo ključni poudarki novega zakona?
Predvsem bo treba urediti področje neprofitne najemnine. Ta mora biti vzdržna, lažje in bolj transparentno definirana. Druga točka je ureditev stanovanjskih zadrug, torej področja za možnost skupnostnega organiziranja in gradnje stanovanj preko zadrug.
Boste v novem stanovanjskem zakonu spreminjali tudi člene, povezane z zaščito najemnikov?
Da, seveda. Predvsem pa za reševanje tega področja trenutno pripravljamo javni razpis, preko katerega bomo izbrali izvajalca za pomoč najemnikom. Cilj je vzpostaviti točko, kamor se bodo najemniki lahko obrnili z vprašanji, s težavami ter dobili ustrezno pomoč in usmeritve. Menim, da je to pomembno z več vidikov; že zaradi same pomoči in informiranja, hkrati pa bomo tako dobili še boljši vpogled v dejansko stanje na terenu ter ugotovili, kakšne so potrebe ljudi. Verjamem pa tudi, da bo takšna točka dobrodošla ne samo za najemnike, ampak tudi za najemodajalce, ker bo obe strani postavila v enakovreden položaj in jima nudila ustrezne informacije.
Kdaj naj bi ta točka začela delovati?
Pričakujem, da v prvi polovici naslednjega leta.
Tam bodo prisotni strokovnjaki, poznavalci z različnih področij, ki bodo nudili pravno ali drugo pomoč. Na eni točki bodo tako lahko najemniki in najemodajalci dobili vse informacije, na primer možnost pregleda najemne pogodbe in podobno. S tem želimo informirati najemnike in jih opolnomočiti. Največja težava je, ko ljudje ne vedo, kam naj se obrnejo po pomoč. Žal je ravno na področju stanovanjske politike to še vedno čutiti, zato verjamem, da bomo s to točko storili pomemben korak naprej proti spremembi.
Kakšni pa so po sprejemu zakona o dolgotrajni oskrbi na tem področju načrti za naprej?
Zakon je bil sprejet letos poleti, s 1. 1. 2024 stopa v veljavo. Že od 1. 12. 2023 lahko ljudje vložijo vlogo za oskrbovalca družinskega člana. Zato je prav s 1. 12. začelo prvih 18 oseb delati na vstopnih točkah na centrih za socialno delo. Zakon je torej tako rekoč že zaživel. Do konca leta bomo sprejeli večino podzakonskih aktov, ki so potrebni za uspešno izpeljavo zakona v praksi. Najbolj pozitiven vidik zakona je po mojem mnenju to, da bomo uporabniki lahko vsi živeli čim dlje v okolju, v katerem želimo živeti. To je bil tudi cilj našega zakona. Torej – če bo moja babica želela živeti doma, ji bo to omogočeno, hkrati pa se bom lahko tudi jaz jutri odločil, da ne bom več minister in bom raje skrbel za mojo babico. Če bo uvrščena v četrto ali peto kategorijo, bom za to prejemal celo nadomestilo plače. Če tega ne želim, pa bo babica lahko prejemala dolgotrajno oskrbo na domu, ki je podobna storitvi, ki jo trenutno ljudje premalo zgolj v domovih za starejše. Novost je tudi e-oskrba v obliki zapestnice in gumba, ki predstavljata neposredno povezavo do kliničnega centra; če bi babica padla, lahko pritisne na gumb in bo takoj dobila pomoč. Zakon tako prinaša veliko novosti, v celoti pa bo zaživel 1. 1. 2026.
Medtem pa so cene oskrbnin v domovih za starejše spet poskočile. Kaj počnete, da bi omilili ta velik dvig cen?
Višina oskrbnin je pomembno vprašanje. Trenutno se intenzivno pogajamo z zavodi, nihče se ne sme znajti v pretežki situaciji. Oskrbnine so se letos že povečale, a zagotavljamo pomoč iz proračuna, zgolj v letošnjem letu bomo za sofinanciranje oskrbnin namenili okvirno 35 milijonov evrov, kar je delno zavrlo dvig. Še naprej bomo skrbeli, da se oskrbnine ne bi povišale. S tem bomo nadaljevali tudi v prihodnjih letih. Poleg tega je zakon o dolgotrajni oskrbi v vmesnem času do polne uveljavitve institucionalnega varstva, ki prihaja šele s koncem leta 2025, zagotovil sredstva za dvig števila zaposlenih iz naslova standardov in normativov. V prihodnjem letu bomo v ta namen zagotovili 18 milijonov evrov, leto kasneje pa bomo znova zagotovili podoben znesek. Gre torej za področje, ki ga na ministrstvu zelo intenzivno spremljamo. Dvig oskrbnin bomo dovolili zgolj, če bodo za to obstajali zelo utemeljeni razlogi, ki bodo jasno izhajali iz načrta dela.
Kako pa nameravate privabiti nove kadre v domove za starejše? Plače oskrbovalcev so relativno nizke, odgovornost je velika, delovni pogoji pa precej zahtevni, zato med mladimi ni opaziti kakšnega večjega interesa za takšno službo …
Res je, sam opažam tudi, da ti poklici na žalost v današnji družbi nimajo dovolj veljave, čeprav so zelo pomembni in so praktično steber naše socialne države. Zaradi njih lahko koncev tudi jaz delam, ker nekdo skrbi za mojega bližnjega, ki potrebuje pomoč. Mislim, da moramo v prvi točki tem poklicem v družbi dati večjo veljavo, hkrati pa zagotoviti višje plače. Ta problem naslavljamo tudi v okviru pogajanj in izhodišč, ki jih je zagotovilo naše ministrstvo in mislim, da bo tudi na tem področju kmalu viden napredek. Obenem pa smo v zaključni fazi usklajevanja interventnega zakona za kadre, kjer bomo s serijo ukrepov zagotovili zadostno število kadrov. Ukrepi zajemajo tako kadrovske štipendije kot tudi različne ukrepe na področju sofinanciranje prostovoljcev in podobno.
Andrejček Brglezov, A MZ S, baje, gre v politiko, a je to tisti ptiček, ki je padel iz gnezda, ….
Vračajo se povojna leta. Nacinalizacija na pohodu. "Na ta način ga skupnost prisili, da zemljišče uporabi za prvotni namen." Več na: https://www.zurnal24.si/slovenija/intervjuji/tako-bi-lastnike-zazidljivih-zemljisc-prisilili-da-jih-prodajo-416124 - www.zurnal24.si
Bebo, do kdaj bomo špe trpeli to komunistično nesnago, katera kopira kriminalna dejana po letu 45? začeli so z jemanjem kmetom živino, da danes razni nevladni cuzialisti dobijo po 16.50 EUR na dan za eno kravo, na leto 6,400,- EUR,… ...prikaži več kmet, kateri jo redi pa dobi za njo cca 800.- ,kar 7 krav bi moral proda za ta znesek, zdaj bi radi kradli še zemljo, sterali bi vse lastnike v jame ali ka že? kordiš?, pa ljudje božji, spreglejte že enkrat, da je komunizem, katerega ste volili beboti največje ZLO.