Slovenija > Intervjuji
1421 ogledov

"Vsi se le pritožujemo, nihče pa se ni pripravljen izpostaviti"

Lucija Tacer Barbara Jakše Jeršič
O politični neangažiranosti in participaciji mladih v Sloveniji smo se pogovarjali s kandidatko Gibanja svoboda Lucijo Tacer, ki rešitev vidi v boljši komunikaciji in medgeneracijskem povezovanju.

Volilna udeležba vse od osamosvojitve pada, če je bila leta 1992 na volitvah v Državni zbor zavidljivo in za današnji čas nedosegljivo 85,8-odstotna, se ta v zadnjih letih vztrajno zmanjšuje. Posebej nizka je v starostni skupini med 18 in 30. letom. Na državnozborskih volitvah 2018 je bila v tej starostni skupini, ki je tudi najmanjša izmed vseh, saj je takrat predstavljala le 13 odstotkov vseh volilnih upravičencev, 40,54-odstotna. Se mladi politično neangažirajo zaradi lastnega prepričanja in želje po odklonskosti od ustaljenih družbenih struktur, ali so te narejene tako, da jih načrtno izključujejo?

Lucija Tacer | Avtor: Osebni arhiv Osebni arhiv
Lucija Tacer, 25-letna kandidatka stranke Gibanja svoboda, ki je ena izmed vodij njihovega podmladka, meni, da se je v Sloveniji ustvarila slaba klima v povezavi s politiko: "Vsi se le pritožujemo, nihče pa se ni pripravljen izpostaviti in narediti kaj v smeri sprememb ter predlagati izboljšave."

Se je vaše mnenje o slovenski politiki, ko ste se z njo srečali iz oči v oči, spremenilo?

Resda v slovensko politiko nisem vpeta dosti časa, a do sedaj nisem imela slabih izkušenj. Starejši kolegi so mi v smehu dejali, da se bomo o tej temi ponovno pogovarjali čez dve leti (smeh). Verjetno k temu pripomore tudi dejstvo, da sem po naravi pozitiven človek.

Kakšnega sprejema in odziva ste bili na političnem prizorišču deležni s strani starejših političnih akterjev, ki imajo na tem področju že več izkušenj?

V naši stranki nas zelo dobro podpirajo, saj vidijo, da je to edini način, kako nagovoriti mlade volivce. Prav tako so nas v veliki meri upoštevali pri naših predlogih in idejah za program, vključujejo nas tudi v strukture stranke. Želim si, da se bo to nadaljevalo tudi po volitvah, ko bomo stvari bolj institucionalizirali. Trenutno še nimamo podmladka, smo zgolj skupina mladih, a po volitvah bomo vse bolj formalno uredili. Zato res upam, da bomo v strankarske strukture vpeti tudi v prihodnosti.

Lucija Tacer | Avtor: Barbara Jakše Jeršič Barbara Jakše Jeršič

Odstotek mladih, ki so vključeni v (glavne) politične stranke pri nas, je izjemno nizek. Zakaj, menite, je tako in kako to spremeniti?

Letos opažam, da je več poudarka na mladih. Vsi so se končno začeli zavedati problema, da se mladi v politiki ne angažirajo dovolj. A menim, da se preveč izpostavlja le številke mladih kandidatov, kar je sicer tudi v redu, vendar bi bilo bolj pomembno pogledati to, kje na listi so in kakšne možnosti imajo, da so sploh izvoljeni. Podoben problem se je pojavljal pri spolnih kvotah, ko se je pozabilo pogledati, kje na listi so se ženske pojavile. Pri nas, čeprav imamo številčno morda manj mladih kandidatov, smo na mestih, kjer imamo dejansko možnost, da smo izvoljeni. S strankarskim kolegom Lenartom Žavbijem na primer kandidirava v Ljubljani, kjer imamo dobro podporo.

Sami vidite bolj problem v mladih posameznikih, ki se nočejo izpostavljati, ali v tem, da le ne dobijo priložnosti?

Obojega po malo. Nekatere stranke tudi v preteklosti niso niti imele interesa z mlade, zato ne ustvarjajo dovolj prostore ter vsebin za mlade. Za to, da se priključiš eni stranki, se moraš z večino vodil in ukrepov, ki jih imajo v programu, poistovetiti. Če tega ni, ne moremo biti presenečeni, da v DeSUS denimo ni mladih predstavnikov. Drug problem pa je vse prisotna negativna klima, ki se je ustvarila v zadnjem času, ko smo že kar nekaj let nezadovoljni z delovanjem politike in njenimi rezultati. Velja prepričanje, da ne moremo nič spremeniti.

Aleksandra Pivec Intervju Slovenija Aleksandra Pivec: "Komaj čakam, da to vprašate Goloba"

Prvi korak, ki bi pripomogel k boljši klimi, je po mojem mnenju komunikacija ljudi v vladi in ostalih ljudi na pomembnih funkcijah. Ko je zaznano netransparentno delovanje, ga je treba preganjati po uradnih postopkih. Zdi se pa mi, da so včasih določene stvari v redu speljane, a do ljudi niso skomunicirane na razumljiv način. Ker veliko ljudi že izhaja iz nezaupanja, da se v politiki nič ne dela, bi ustrezna komunikacija lahko pripomogla k drugačnemu prepričanju. Veliko opazk je na primer izrečenih na račun določenih sej v državnem zboru, ki se jih prenaša na televiziji in so slabo obiskane. Ljudje najprej pomislijo, da so poslanci na dopustih in nič ne delajo, ne vedo pa tega, da je bila seja sklicana le za določen odbor in ni namenjena vsem poslancem, ali pa to, da lahko poslanci določene seje spremljajo tudi preko spleta in lahko ob tem opravljajo svoje delo ter so na ta način bolj produktivni. Največji problem vidim v slabi povezavi med ljudmi in vladnimi institucijami. Ker že tako nimamo dobrega zaupanja, se slaba klima brez komunikacije le širi.

Imajo mladi dovolj izbire in možnosti, da so slišani, ali bi bilo morda bolje, da bi imeli svojo stranko, ki bi zastopala le njihove interese? Potrebujemo "DeSUS za mlade"?

Menim, da ne. Odgovor se skriva v povezovanju. Pomembno je, da se znotraj strank okrepi predstavnike mladih. Če se usmeriš le v določeno generacijo in njihove potrebe, je to bolj kratkoročna rešitev za takrat, ko si v stiski s časom in hitro potrebuješ volivce. Če želimo delati na perspektivni prihodnosti v Sloveniji in obenem imeli priložnosti za mlade ter delujoč sistem, ki bo omogočal, da se upokojiš dostojno, je ključno medgeneracijsko sodelovanje.

Raziskave kažejo, da imajo mladi trden vrednotni okvir, da so optimisti in želijo prevzemati odgovornosti za svojo usodo ter so vključevati v družbo. A obenem narašča tudi trend zavračanja ustaljenih oblik družbenega delovanja, politične participacije, odklonskost do političnih elit in na sploh nezaupanje v sistem. To nakazuje tudi izjemno nizka udeležba; na državnozborskih volitvah leta 2018 je bila njihova udeležba najnižja med vsemi skupinami. Na volitve jih je leta 2018 namreč šlo le 40,54 odstotka, medtem ko je bila splošna udeležba na volitvah 52,64 odstotka. Zakaj, menite, je tako?

V Sloveniji nimamo zadostnega izobraževanja v smeri aktivnega državljanstva in državljanske vzgoje, ki bi mladim, preden prejmejo volilno pravico, predstavila sistem naše države; njeno delovanje, funkcije političnih akterjev in pojasnila, zakaj je treba voliti. Na ta način bi bolj osmislili razlog, zakaj je pomembno iti na volitve.

seja DZ | Avtor: Saša Despot Saša Despot
Kot že omenjeno, je v Sloveniji prisotna negativna klima, saj smo v preteklosti delno imeli slabe izkušnje s politiki, ki niso prevzemali veliko odgovornosti za svoja dejanja oziroma v primerih, ko so jo prevzeli, to ljudem ni bilo dobro obrazloženo. Slednje je po mojem mnenju ključno izboljšati in se lahko naredi že s samim delovanjem predstavnikov, ki bi ljudem poskušali približati, kaj se dogaja v volilnih organih in na čem se dela. V demokratičnih državah je namreč včasih težko prikazati le rešitve, saj ta sistem velikokrat ni najbolj učinkovit, zato je državljanom treba večkrat povedati, kaj se dela in predvsem treba poudariti, da se dela, tudi če včasih ne pride do rezultatov. To bi lahko delno dvignilo zaupanje v institucije, saj bi ljudje dobili občutek, da jih politiki vsaj delno upoštevajo. Ključna je torej boljša komunikacija z ljudmi, ki bi jim morali približati vsakdanje delo v parlamentu.

Mladi so pred 10, 20 leti volili pogosteje kot mladi danes. To je svetovni trend, ki zmanjšuje vlogo mladih kot pomembne politične sile. Je tudi to krivo, da v očeh političnih akterjev niso vredni tolikšne pozornosti in raje nagovarjajo starejše populacije?

volitve Slovenija volišče | Avtor: Epa Epa
Vprašanje tu je, kaj je prišlo prvo; da se mladih generacij ni nagovarjalo in so zato mladi postali manj zainteresirani za volitve, ali se je prvo zgodilo to, da je bil interes s strani mladih manjši. V vsakem primeru pa je pomembno, da državljan v programu stranke vidi vsaj nekaj ukrepov, v katerih se najde in meni, da bodo vplivali na njegov položaj. Na ta način se lažje poistoveti s tem, za kaj se stranka zavzema. To, verjamem, je bilo pri mladih v zadnjih letih velik problem, ko se je skladno z našo demografsko sliko, ki kaže, da je v naši populaciji več starejših, na teme mladih pozabilo. Ključno je, da se naslavlja tudi pozicijo mladih, saj bodo oni živeli v tem sistemu, ki ga že danes gradimo.

Visoka udeležba na referendumu o vodah in tudi na shodih, zlasti na shodu proti podnebnim spremembam, pa je pokazala, da si mladi želijo biti slišani, nenazadnje se gre za njihovo prihodnost. Kako jih torej še bolj angažirati?

Mladi so v veliki meri že angažirani, predvsem v neformalnih oblikah politične participacije, kot sta aktivizem in sodelovanje v različnih organizacijah in družbah. Tu je moč zaznati dober trend. Ni le vključenost v politične stranke edina prava politična participacija, vendar so pomembne tudi druge, prej naštete, oblike. Ključno je, da najdemo vsebine, ki so nam pomembne, in se aktiviramo ter od predstavnikov, ki imajo moč na tistem področju, zahtevamo, da sprejmejo ustrezne ukrepe. Pri mladih sta na primer eni izmed takih vsebin, ki so jim blizu, podnebne spremembe in trajnostni razvoj. To so različne oblike aktivnega državljanstva, ki bi jih v prenovi predmetnikov državljanske vzgoje morali vpeljati.

Marta Kos Slovenija "Še vedno ne vemo, kaj se je naš premier v Kijevu pogovarjal, kaj je obljubil"

Verjamem, da se na individualni ravni šolskih sistemov to morda že dogaja, a na tem mestu bi potrebovali državno strategijo, da se mlade že od majhnega opolnomoči z mislijo, da živijo v demokraciji, kjer je pomembno, kaj si mislijo in da če v svoji skupnosti vidijo določeno nepravilnost in nepravičnost, lahko nanjo opozorijo in naredijo, posredno ali neposredno, nekaj v zvezi z njeno rešitvijo. Mladi se morajo zavedati tega, da imajo v rokah določene mehanizme in moč določene stvari spremeniti oziroma nanje vplivati, nenazadnje imamo tudi v ustavi zapisano, da je v Sloveniji oblast v rokah ljudstva.

Pri celotni mlajši populaciji  in družbeno bolj angažirani populaciji v splošnem velja, da ne sprejema več delitve na levo in desno, ki je pri nas še zelo aktualna. Bi se bilo bolj smiselno ozirati v prihodnost kot pa v preteklosti?

Zagotovo. Tudi mladi, s katerimi sem v stiku v času kampanje oziroma sem bila v stiku v preteklosti, ko sem sodelovala v različnih mladinskih organizacijah, velikokrat slišim, da imajo dovolj tega, da se politika tako striktno deli na eno ali drugo. Mladi si želijo vsebinskih rešitev in odgovorov na probleme, ki našo družbo čakajo v prihodnosti. Seveda pa je nekatere stvari, ki niso bile razčiščene v preteklosti, v zgodovinskem kontekstu še vedno vredno obravnavati, a le na točki, da bomo našo državo v pravi smeri razvijali naprej. Treba se je ozirati na vrednote, v našem primeru štiri temeljne vrednote: svoboda, spoštovanje, odgovornost in zaupanje, in na podlagi teh vrednot graditi spremembe. Mladim in vsem ostalim je nujno ponuditi vsebinske rešitve, povedati, kaj bi se moralo spremeniti, ne pa jih deliti o zgodovinskih dogodkih.

Nestanovitna zaposlitev, nesamostojnost, stanovanjska problematika, duševno zdravje – to so teme, ki mlade trenutno najbolj bremenijo. Menite, da so v programih strank dovolj zastopane, da bi pritegnile njihovo pozornost? Se o njih dovolj govori, ali še pomembneje; se išče rešitve?

V naši stranki smo bili mladi pri ustvarjanju programa zelo vključeni in upoštevani. Kot sem videla tudi pri programih drugih strank, se omenjenih tem dotikajo. Dejstvo je, da so te teme sedaj vedno bolj zastopane, a tudi zato, ker v preteklosti ta skupina sploh ni bla slišana. O stanovanjski problematiki (mladih) v Sloveniji govorimo že zelo dolgo in bi bilo res treba začrtati nek razvojni plan na državni in lokalni ravni. Ponudbo na trgu bi bilo treba povečati, saj očitno ne zadostuje potrebam. V našem gibanju tako ponujamo strateško rešitev, da se bomo reševanja tega problema lotili z več zornih kotov; tako s področja zemljiške politike, kjer bi olajšali postopke za gradnjo in obenem upoštevali moderne urbanistične smernice, zato da bi tudi prostorsko najbolj učinkovito gradili stanovanja, kot s področja financiranja, kjer imamo predlog namenskih obveznic za stanovanja kot načrt razbremenitve plač mladih, da bi si stanovanja lahko privoščili. Mladi smo v našem gibanju od vsega začetka aktivno sodelovali s predstavniki raznih mladinskih organizacij, k delujejo na določenih področjih in tudi z njihovo pomočjo pridobiti ustrezne rešitve.

Tanja Fajon Intervju Tanja Fajon Slovenija "Po naših izračunih bi lahko bila minimalna pokojnina 700 evrov"

V primerjavi z drugimi generacijami se mladi razlikujejo tudi v tem, kako pridejo do informacij. Predvsem družbeni mediji so ključno orodje, s katerimi mladi pridobivajo informacije o politiki in družbi. A tudi preko družbenih omrežij mladih ne moremo nagovarjati enako kot starejših. Kakšen pristop torej ubrati zanje?

Facebook Instagrm, WhatsApp | Avtor: Profimedia Profimedia
Dandanes so družbena omrežja izjemno pomembna, ne samo pri naslavljanju mladih temveč tudi na sploh. Pri nas imamo za mlade ustvarjen poseben Instagram profil, prav tako smo prisotni na TikTok-u. Kot dober primer, ki dobi veliko odziva, lahko izpostavim Instagram live, ko ljudje dobijo priložnost vnaprej zastavljati vprašanja in mi nanje odgovarjamo. Ta primer omogoča, da se ljudje ne rabijo izpostavljati, a vseeno dobijo odgovore na določene politične vsebine, ki jih zanimajo.

Na elektronsko pošto prejmemo veliko vprašanj glede našega programa, kar nakazuje, da mladim ni blizu branje večstranske datoteke volilnega programa. S tem namenom bomo v zadnjem tednu pred volitvami objavili nekaj interaktivnih objav na Instagram profilu, kjer bomo povzeli vse pomembne točke našega programa. Za prihodnost se mi zdi pomembno, da bomo mlade izobraževali, da s kritičnostjo sprejmejo politične informacije, ki jih najdejo na spletu.