Rešitev za vmesno obdobje
Po njenih besedah so se pogovarjali, da bodo v Hiši hospic poskušali iskati začasne, premostitvene finančne rešitve, da ne bi prišlo do njenega zaprtja, medtem pa nameravajo najti zakonske podlage za dolgoročen sistem financiranja tako zdravstvenih kot socialnih storitev.
Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je spomnila, da so v letu 2013 pripravili razpis za institucionalno varstvo, ki so ga pripravljeni ponoviti. Po njenem mnenju je to najboljša možna rešitev v tem trenutku, ob tem pa bi iskali dodatne rešitve glede zdravstvene nege.
Rešitev bodo poskušali najti čim hitreje, je pa po njenih besedah dejstvo, da je pri javnem razpisu potrebnega nekaj časa in morajo biti pogoji široko dostopni tudi drugim. Po oceni strokovnih služb bi vse skupaj lahko trajalo tri, štiri mesece, je dejala Kopač Mrakova. Za vmesno obdobje pa verjame, da bodo v Hiši hospic našli možnosti.
Pri tem je navedla, da ministrstvo za delo sofinancira programe društva hospic v letošnjem letu v obsegu 200.000 evrov. Pojasnila je, da sofinancirajo program spremljanja umirajočih, v zadnjem obdobju tudi program spremljanja žalujočih otrok, mladostnikov in odraslih.
Ministrstvo Hišo hospic financiralo do lani
Hišo hospic so sofinancirali do lanskega leta, letos na žalost ne. Društvo namreč za ta program ni pridobilo verifikacije s strani socialne zbornice, kar pa je bil pogoj, zato za sofinanciranje hiše letos niso mogli zagotoviti okoli 43.000 evrov, kot so jih v preteklih dveh letih.
"Dejstvo je, da ljudje pričakujejo, da Hiša hospic dela dobro, da je nek program, ki je tudi mednarodno primerljiv," je ugotavljala Kopač Mrakova. A je obenem opozorila, da mora imeti država, ko razdeljuje denar, jasne standarde. Pri tem se po njenih besedah pojavi tudi vprašanje, "ali za denar to zagotavljamo 12 ali 30 umirajočim".
Predsednica Slovenskega društva hospic Renata Roban je dejala, da ni razloga, da ne bi verjela ministricama. "Mislim, da smo se že kot ženske sposobne usesti skupaj in narediti nekaj dobrega za ljudi," je dejala. Po njenih besedah pri hospicu ne gre za nadstandard, ampak za "standard, ki bi si ga želel vsak človek takrat, ko umira".
Na Dunaju ospice financira mestna občina
Na Dunaju, kjer je skupaj več kot 290 hospicev in ustanov za paliativno oskrbo, mestna občina letno zanje po različnih kanalih nameni 840 milijonov evrov. Za mobilno paliativno oskrbo mesto zagotavlja 2,1 milijona evrv.
Skupni letni stroški za ustanove, ki izvajajo paliativno oskrbo, so lani znašali okoli 100 milijonov evrov, za strategijo gradnje in razvoja do leta 2020 pa država predvideva, da bo potrebnih okoli 150 milijonov evrov. Financiranje takšnih oblik nege je pri naših severnih sosedih odvisno od sredstev s strani države, zveznih dežel, občin ter podpore podjetij in privatnih donatorjev. Glavni cilj je namreč zagotoviti kar najboljšo kakovost življenja za pacientke in paciente ter njihove bližnje.
