Slovenija
34359 ogledov

Isto stanovanje kot 2015 je danes vredno že ...

Nakup, stanovanje, kredit, nepremičnine Profimedia
Že skoraj 70 odstotkov nad povprečjem Slovenije.

Cene rabljenih stanovanj v večstanovanjskih stavbah v Ljubljani so se od obrata leta 2015 do lani zvišale za 48 odstotkov. Srednja cena je bila lani z 2960 evrov na kvadratni meter tretje leto zapored rekordna in je bila skoraj 70 odstotkov nad srednjo ceno za celotno Slovenijo, piše STA.

Glavno mesto kot gospodarsko, upravno in univerzitetno središče države hkrati predstavlja daleč največji in najbolj razvit trg stanovanjskih nepremičnin v državi, v poročilu o slovenskem trgu nepremičnin za leto 2020 ugotavlja Geodetska uprava RS (Gurs).

V zadnjih letih, v obdobju gospodarske prosperitete in rekordno nizkih obrestnih mer, je bila za Ljubljano značilna stalna rast povpraševanja po stanovanjskih nepremičninah tako za bivalni namen kot za naložbe in nadaljnje oddajanje. Na drugi strani sta pomanjkanje ponudbe novih stanovanj, ki je posledica odsotnosti večjih stanovanjskih novogradenj v obdobju od leta 2010 do 2017, in dejstvo, da je za ponovni zagon gradbene dejavnosti, dokončanje gradbenih projektov in povečanje ponudbe novih stanovanj potreben čas, je pojasnil Gurs.

"To je hitro povzročilo presežno povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah in visoko rast njihovih cen v glavnem mestu," je zapisal.

Poslansko stanovanje v naselju Taborski dvor | Avtor: Saša Despot / Mediaspeed Saša Despot / Mediaspeed

Leta 2020 je srednja cena stanovanja (mediana) na ravni države znašala 1750 evrov na kvadratni meter. Cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah so v Sloveniji dosegle zgodovinsko najvišjo raven. Daleč najvišje so cene stanovanj v glavnem mestu.

Srednja cena stanovanja v večstanovanjski stavbi v Ljubljani je bila lani za 69 odstotkov višja kot na ravni Slovenije in se je že povsem približala meji 3000 evrov na kvadratni meter.

Kje v Ljubljani najvišje in najnižje cene

Najvišje so cene na analitičnem območju center, kjer je mediana lani znašala 3280 evrov na kvadratni meter. Cene v centru so se gibale od 2000 evrov za neobnovljena in slabo vzdrževana stara stanovanja do 6500 evrov na kvadratni meter, kolikor je bila cena pri dveh okoli 100 kvadratnih metrov veliki stanovanji v Vili Urbana. Večina stanovanj je bila sicer prodana po ceni med 2700 in 3800 evrov na kvadratni meter.

Le malo nižje so bile cene stanovanj na območju Viško polje, Brdo, Vrhovci (3230 evrov), kjer so se večinoma prodajala novejša in nadpovprečno velika stanovanja. Na ostalih območjih Ljubljane večjih razlik med cenami rabljenih stanovanj ni bilo. Razpon cen je bil sicer velik, v povprečju pa so se vrtele okoli 10 odstotkov pod cenami stanovanj v centru. Večina stanovanj se je prodala po ceni od 2500 do 3500 evrov na kvadratni meter.

Cene novih stanovanj so se gibale od najvišjih v centru (6800 evrov) in vila blokih na Viču (do 6000 evrov) do najnižjih v Šiški, Črnučah in Sostrem (2800 evrov). Povprečna cena novega stanovanja v Ljubljani je bila lani 3200 evrov na kvadratni meter z davkom, a brez upoštevanja garaž oz. parkirnih prostorov.

Za povprečnega je treba odšteti 300 tisočakov

Srednja cena stanovanjske hiše v Ljubljani je znašala 290.000 evrov. Cene so bile najvišje na območju Rožna dolina, Trnovo, Bežigrajski dvor, Spodnja Šiška (415.000 evrov), najdražja je bila hiša za okoli 1,1 milijona evrov v Rožni dolini. Najnižje evidentirane cene so bile na območju Tomačevo, Šmartno, Sneberje, Zalog (227.000 evrov).

Cene stanovanj V Ljubljani so v zadnjih petih letih najbolj rasle v letih od 2016 do 2018 (za od 12 do 15 odstotkov letno), nato pa se je njihova rast umirila (od dva do tri odstotke letno). Med letoma 2015 in 2020 so se skupno zvišale za 48 odstotkov.

obnova hiša stanovanje | Avtor: Profimedia Profimedia

Hiše dražje "le" za 37 odstotkov

Cene hiš so do leta 2018 rasle nekoliko počasneje kot cene stanovanj (za od sedem do devet odstotkov letno), nato nekoliko hitreje (za od štiri do pet odstotkov letno). Skupno so se hiše v obdobju 2015-2020 podražile za 37 odstotkov.

Cene zemljišč za gradnjo so začele naraščati in so močno poskočile šele leta 2018 (za 16 odstotkov), ko je stanovanjska novogradnja dobila nov zagon. Tudi rast cen zazidljivih zemljišč se je v letih 2019 in 2020 zmanjšala, kar pa gre po navedbah Gursa ob velikem povpraševanju pripisati predvsem pomanjkanju ustreznih oziroma kakovostnih zemljišč za takojšnjo gradnjo. V obdobju 2015-2020 so se zemljišča za gradnjo podražila za 29 odstotkov.

Število transakcij s stanovanjskimi nepremičninami je lani - potem ko je po obratu cen leta 2015 naraščalo do leta 2017, nato pa se v letih 2018 in 2019 nekoliko zmanjšalo - opazno upadlo, kar gre v največji meri pripisati epidemiji, pravi Gurs.

Število transakcij s stanovanji je bilo v primerjavi z letom 2019 manjše za 20 odstotkov (poslov je bilo 2316), s hišami za 15 odstotkov (332), z zemljišči za gradnjo pa tudi za 20 odstotkov (225).

dezurni@styria-media.si

 
Komentarjev 7
  • Naklonsky 13:01 08.avgust 2021.

    Kakorkoli že, tako lahko, kot danes, že dolgo ni moč tako enostavno priti do stanovanja. Ugodni krediti, ogromno ponudbe.

  • onxxx 10:50 08.avgust 2021.

    Infrastruktura fante.

  • vzev 09:37 08.avgust 2021.

    Za 300.000€ si lahko postaviš vilo, ne pa da si bi šel kupovati stanovanje sredi betona. Ne razumem, kaj ljudje vidijo v življenju v bloku. Ni ga boljšega, da stopiš iz hiše in imaš okoli naravo. Sosed je pa več ...prikaži več kot 100m od tebe, ne pa za sosednjim zidom.