Istospolnost je kot sramotni žig

Ponos. Veliko ljudi misli, da je Parada ponosa namenjena samo skupnosti LGBT (lezbijk, gejev, biseksualnih in transseksualnih oseb). Namenjena pa je vsem, ki razmišljajo liberalno in podpirajo enake pravice. Tako je predsednica Društva Parada ponosa Petra Salaj pojasnila, zakaj se parade praviloma udeleži le okoli 300 ljudi.

Poleg tega imajo po njenih besedah heteroseksualci težave s pojavljanjem na paradi, saj bi jih označili za istospolno usmerjene. “Če v Sloveniji nekoga obtožiš, da je istospolno usmerjen, to še vedno velja za nek sramotni žig,” je dodala.

Še vedno čakamo!
Letošnji teden Parade ponosa se bo pod geslom Še vedno čakamo! odvijal od 28. maja do 4. junija, ko se bo povorka sprehodila po ljubljanskih ulicah. Zbiranje se bo začelo ob 10. uri na Metelkovi mestu. Na letošnjo parado politikov, razen ljubljanskega župana Zorana Jankovića, niso vabili tudi zaradi razočaranja. Med tednom Parade ponosa se lahko udeležite raznih zabav, literarnih večerov in drugih prireditev, več informacij pa najdete na www.ljubljanapride.org.

Intervju s Samom Uhanom, sociologom
"Nesocializirani nestrpneži"

1. Organizatorji na Paradi ponosa pričakujejo okoli 300 ljudi. Se vam zdi številka majhna?

Ta številka je videti majhna, če imamo v mislih parade, ki se dogajajo v večjih mestih. Pomembnejše pa je dejstvo, kakšno je splošno razpoloženje do parade. Na paradi imate lahko veliko udeležencev, hkrati pa veliko nasprotnikov. Če v Sloveniji tega ne bo, upam, da ne bo kakšnih nasilnih reakcij, potem je to že veliko.

2. Kateri so tisti ljudje, ki istospolno usmerjene najtežje sprejemajo?

Prosto po Slavoju Žižku so to tisti, ki imajo globoko v sebi nerazčiščen odnos do lastne spolne identitete in potem ta gnev izrazijo navzven, ker se bojijo, da bi bili tudi sami prepoznani kot taki. Pravimo, da so nesocializirani, neuspešno socialno integrirani, z manjvrednostnimi občutki in kompleksi na vseh področjih.

3. Zakaj v Sloveniji toliko ljudi težko sprejema drugačne?

Ta hip se zdi, da opredeljevanje do vseh vrst drugačnosti za posameznika pomeni neko stopnjo tveganja, če večinsko mnenje temu ni naklonjeno. Z neko spremembo politične kulture, političnega diskurza, z večjo prisotnostjo teh vprašanj v družbi pa se lahko na dolgi rok ta atmosfera spremeni.