"Potnike, ki niso mogli domov z letalom, smo vozili v Bruselj, Ženevo, Budimpešto, Marseille, Istanbul, Frankfurt in Beograd," pojasnjuje Danijel Robnik, lastnik podjetja Taxi plus. Priznava, da so jim zapleti z vulkanskim pepelom šli na roko.
Kritike. Tako taksisti kot turistični delavci so kritični do vodstva mariborskega letališča. “V tem času niso znali pridobiti niti ene pametne letalske povezave,” pravi Razdevšek. S tem se strinja tudi Robnik, ki navaja, da ni krivo samo letališče, ampak del bremena nosita tudi občina in Razdevškov zavod: “Ta institucija je sama sebi namen. Vodjem je ta zavod neka zasebna igračka. Drugega pa ne naredijo. Tudi na letališču bi se lahko bolj potrudili za potnike, saj tam ne dobijo nobenih pravih informacij. Mi smo potem kot kakšna infotočka.” Sonc pa odgovornost za prihod letalskih linij in turistov prelaga na hotelirje in zavod za turizem. “Potniki zagotovo ne prihajajo gledat letališča. Kaj si bodo ogledali terminal?” pravi Sonc.
Naš sogovornik poudarja, da niso edina taksislužba, ki je v teh dneh najrazličnejšim poslovnežem ponujala prevoz v več evropskih držav. "Mi nismo nabili cen kot nekateri naši kolegi, ki so kilometer prevoza mastno zaračunali. Res pa je, da so naši službi za najdaljše poti nekateri plačali tudi po tisoč in več evrov, da so varno prispeli domov," dodaja Robnik, ki smo ga dobili na poti v Francijo z novo skupino ljudi.
Z Adrio ni priletel dobiček
Mariborski taksisti med selitvijo nacionalnega prevoznika Adrie na Letališče Edvarda Rusjana Maribor niso imeli nič več kot petodstotno povečanje prometa – z izjemami zaradi vulkanskega pepela. "Vozili smo nekaj pilotov in preostalega osebja, ki je spalo tukaj v Mariboru. Potnikov, ki so vzeli taksi, pa je bilo prve dni selitve Adrie v Maribor le za vzorec," razlaga Robnik.
Tudi Matjaž Sonc, prvi mož letališča, pravi, da o dobičku v tem času sicer še ne more govoriti, je pa k okoli sto tisoč evrom izpada dohodka pripomogel tudi vulkanski pepel z Islandije. "Imeli smo visoke stroške, da smo preselili vse strokovne službe, in zaradi same organizacije," še pravi Sonc.
Piloti povečali promet
Vulkanski oblak pa je po mnenju Darje Slivnjak iz Term Maribor tudi vzrok, da v času, ko je bilo mariborsko letališče prvo v državi, niso zaznali povečanja števila nočitev: "Zaradi zapor zračnega prostora in odpovedi letov so bile tudi pri nas stornacije nočitev. Tako bomo v tem času imeli minimalno povečanje števila nočitev. Smo pa vseeno zadovoljni, saj so v naših hotelih prenočevale letalske posadke in osebje."
Tudi Milan Razdevšek, direktor mariborskega zavoda za turizem, je prepričan, da začasna gneča na mariborskem letališču ni pretirano pripomogla k povečanju nočitev. "Samo 14 dni polnega letališča je premalo, da bi se to kaj poznalo v celoletni številki mariborskega turizma. Treba je delati dolgoročne načrte."
Adrijina letala bodo na mariborskem letališču gostovala samo še danes.
