Izbris, poskus številka dve

Kalvarija. “Na upravno enoto (UE) sem prišla podaljšat še veljavni potni list. Uslužbenka mi je povedala, da to ne bo mogoče, ker nimam urejenih papirjev oziroma vpisa v matično knjigo rojstev,” svojo zgodbo začenja bralka, ki je bila rojena na Hrvaškem, a ima od rojstva slovensko državljanstvo in do zdaj nikoli ni imela težav s pridobivanjem dokumentov.

Noben dokaz jim ni dovolj

Bralko so najprej pošiljali od okenca do okenca, nato pa so ji naročili, naj prinese izpisek iz hrvaške matične knjige. Ko jim je prinesla dokument, na katerem piše, da je slovenska državljanka, so želeli še izjavo staršev ob njenem rojstvu, da se odločata za slovensko državljanstvo. “Člena zakona, ki to zahteva, mi niso predstavili,” poudarja bralka. Prinesla jim je še rojstni list in izjavo hrvaškega matičnega urada, da ni njihova državljanka.

Zanimajo jih starši

S podobno izkušnjo se je srečal tudi Nikolai Jeffs. Rojen je bil v Veliki Britaniji, v Sloveniji se je šolal, bil vpoklican v vojsko in imel od leta 1991 slovensko državljanstvo. Ko je želel podaljšati potni list, so od njega zahtevali originalni rojstni list in poročni list staršev. “Kaj ima njuna poroka opraviti z mojim potnim listom?” se sprašuje Jeffs. Na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) trdijo, da je zahteva upravičena, če o poroki v Sloveniji ni nobenega zapisa. “Na podlagi izpiska o rojstvu se ne more domnevati, da je posameznik rojen v zakonski zvezi,” razlagajo.

Kriva je matična knjiga

Na UE Ljubljana, kjer sta se zgodila oba primera, pravijo, da so pri bralki ugotovili, da nima urejenega naknadnega vpisa rojstva. Glede dejstva, da je pred tem brez težav dobila dokumente, poudarjajo, da imajo vsi slovenski državljani “slovenske dokumente ne glede na to, da še nimajo urejenega naknadnega vpisa rojstva”. Dodajajo, da ljudi k temu pozovejo, ko se zglasijo pri njih. Priznavajo, da se do ureditve vpisa matičnih dejstev, ki so nastala v tujini, pojavljajo težave, “saj pred tem ljudje izpiskov ne morejo pridobiti v Sloveniji”.

Samovolja uradnikov

Na MNZ razlagajo, da se je z vzpostavitvijo matičnega registra leta 2005 začel prenos statusa državljanov iz matičnih knjig v računalniško bazo. Za primer bralke pravijo, da je UE upravičeno zahtevala izpisek o rojstvu, “saj ni imela podatkov, na podlagi katerih bi jo vpisala v matični register”. Zahtevo po izjavi staršev o državljanstvu utemeljujejo s tem, da je UE dolžna voditi arhiv listin, iz katerih so razvidne pravne podlage vpisa. A ker sta tako Slovenija kot Hrvaška pridobitev državljanstva urejali enako, da se bralka že vodi kot slovenska državljanka in ima izdane slovenske dokumente, “menimo, da bi pristojni organ v konkretnem primeru lahko opravil vpis v matični register tudi brez zahtevanega dokazila”, sklenejo na MNZ.