Največ iz BiH. ˝Nepoznavanje jezika, okolja in velike medkulturne razlike so za njihovo vključevanje v naše okolje, še bolj pa za njihove družinske člane največja težava,˝ pravi Mira Kočevar Furlan, direktorica koprske enote zavoda za zaposlovanje.
Včeraj je sodelovala na okrogli mizi, ki je v sklopu mednarodnega projekta Prihodnost za vse potekala v Kopru.
Kdo prihaja. Priseljujejo se predvsem (več kot v 80 odstotkih) mladi moški, večinoma delovni migranti, slabo so plačani, pogosto so žrtve kršitev delovne zakonodaje. Treba se je posvetiti njihovemu vključevanju na trg dela, učenju jezika, informiranju o vrednotah, šolanju, pomoči njihovim otrokom ... opozarjajo organizatorji okrogle mize.
Slovenija se je iz emigracijske države, torej območja, od koder so se ljudje po drugi svetovni vojni desetletja izseljevali, spremenila v imigracijsko državo.
Lani se je k nam priselilo več kot 28 tisoč tujcev, število ljudi, ki nimajo slovenskega državljanstva, je večje od 77 tisoč.
Ker je slovenska integracijska politika še v povojih, se marsikdo ne zaveda, da tujci potrebujejo pomoč pri vključevanju v novo okolje.
Letos so na koprski območni enoti zavoda za zaposlovanje izdali več kot tri tisoč delovnih dovoljenj tujcem, največ jih prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije.
Dobrih 45 odstotkov vseh dovoljenj so dobili državljani BiH, po številu dovoljenj so na drugem mestu državljani Kosova; dobili so jih 714.
