Slovenija
59 ogledov

Izpoved reševalca: Na Karitasu se je moral skregati, da so sprejeli brezdomca

Brezdomec Shutterstock
''Dajta ga tu ven. Saj je klošar, se bo že znašel," se je glasil odgovor, ko sta reševalca pred Karitas pripeljala brezdomca, ki je pri -6 stopinjah Celzija spal na prostem.

"Za razmislek - situacija iz moje službe," zapis na družbenem omrežju začenja Marko, zaposlen pri mariborski službi nujne medicinske pomoči. Njegovo pismo objavljamo v celoti, pod njim pa tudi pojasnila Karitasa.

"Sem zdrav, vendar nimam kam"

Sredi noči smo dobili poziv, da na naslovu xy leži poškodovan moški. S kolegom sva se odpravila na dan naslov, kjer je res ležal moški. Zavit v koce in spalno vrečo. Nepoškodovan. Bil je brezdomec. Kot poteka naše delo sem ga povprašal o njegovem zdravju, stanju, počutju. Rekel je, da je sicer zdrav ampak nima kam in da je tovrstno početje njegov način življenja. Odklanjal je nujno medicinsko pomoč in vsakršno koli drugo pomoč.

Polnoč, -6 stopinj

Ura je bila skoraj polnoč, termometer je kazal -6°C. Kam torej z njim? Obvestili smo policijo. Ker ni bilo nič spornega razen ležanja pri skladišču trgovine, sta policista poklicala na nekaj naslovov kjer bi možakar smel prenočiti. Po 'dogovoru' policista s skrbnikom na Karitasu sva brezdomca prepeljala tja. Ne le njega, še nekaj vreč osebnih stvari. V reševalnem vozilu.

"Saj je klošar, se bo že znašel"

Vrata Karitasa so bila zaklenjena. Kljub dogovoru ni bilo žive duše. Po nekaj minutah vztrajnega hupanja je le prišel 'nadzorni' že omenjene organizacije. Vprašal je čemu vznemirjava nedolžne ljudi sredi noči in če nimava drugega dela. Ko sva mu razložila situacijo, je trdil, da o tem ne ve ničesar, poleg tega pa že ne bo sredi noči sprejemal brezdomcev. Vprašal sem ga, če se mu to zdi normalno, da ga bo kljub služenju v takšni 'humani' organizaciji zavrnil brez kančka slabe vesti. Odgovoril je: ''Dajta ga tu ven. Saj je klošar, se bo že znašel.''

Kje je čut za sočloveka?

Nastal je konflikt z uporabo krepkih besed in skorajšnjim posredovanjem policije. Ubogi brezdomec pa je molče ter s sklonjeno glavo in solznimi očmi opazoval ves ta nered. Na koncu je kljub negodovanju skrbnika ubogi možakar le smel vstopiti v varstveni zavod, midva pa sva se ogorčena zaradi nastale situacije odpravila naprej, po poteh službe.

Za povzetek: nujna medicinska pomoč (ZD Maribor – da ne bi kdo sanjal o kakem UKC!!!) ne pomeni samo modre luči in sirene. Delamo z ljudmi in za ljudi – za vse nas! Nič nam ni težko, nič nam ni zaman. Tudi prepeljati zanemarjenega brezdomca sredi noči s Tezna na Karitas (Ljubljanska c.), ker bi sicer tam zmrznil, nama ni bilo izpod časti. Zavedam se, da brezdomec ni le beseda temveč oseba, človek. Morda je imela ta oseba nekoč življenje kot ga imam danes jaz- službo, vozilo, stanovanje, morda celo družino. Morda se ne zavedamo, a kaj kmalu smo lahko tudi mi člen te dolge verige surovega preživetja. Kje je torej čut za sočloveka in razumevanje za to brezizhodno situacijo? Zakaj namesto hvale graja? In kdo pri mili volji bo kaj ukrenil glede tega?

"Zelo nam je žal"

Za pojasnila smo se obrnili na mariborsko nadškofijsko Karitas. "Zelo mi je žal, da je do takšnega dogodka prišlo. Takoj, ko sem izvedel za dogodek, sem zahteval pojasnila, s sodelavcem sem se že pogovoril," na naša vprašanja odgovarja generalni tajnik omenjene Karitas Darko Bračun. Dodal je, da je zaradi razjasnitve okoliščin navezal tudi stik z Zdravstvenim domom Adolfa Drolca in enoto nujne medicinske pomoči, saj ne bi rad prejudiciral zaključkov.

"Žal mi je, da je prišlo do zapisa," poudarja. "Do dogodka in do zapisa. Da niso bile skratka uporabljene poti, preko katerih bi nas opozorili na morebitne nepravilnosti pri nas." Bračun dodaja, da se bo takoj, ko bodo okoliščine povsem razjasnjene, pogovoril s sodelavcem in v skladu z delovno pravno zakonodajo in etičnimi standardi Karitas tudi ukrepal.

"Karitas seveda sprejme vsakogar, ki potrebuje pomoč, a vsakemu tudi povemo, kakšen je hišni red. Sploh če gre za tako občutljivo populacijo, kot so brezdomci." Na naše dodatno vprašanje, da je vendarle šlo za reševanje človeka z ulice, ki je spal pri -6 stopinjah Celzija, da morda v takšnem trenutku (še) ni bil čas za hišni red, je Bračun še enkrat izpostavil, da mu je žal, da je do tega prišlo, hkrati pa izpostavil tudi pomanjkanje kapacitet. "Z Mestno občino Maribor in drugimi inštitucijami smo danes navezali stik in jih glede na nizke temperature prosili, da tudi oni odprejo vrata."

Povedal je, da na pomanjkanje kapacitet opozarjajo že dlje časa, že nekaj let.

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 49
  • kapibara 09:32 11.januar 2017.

    Evo, tako se dela :http://www.blic.rs/vesti/beograd/topila-se-srca-i-minus-nije-imao-ni-za-baksis-ali-ovomgostu-niko-nije-mogao-da-odoli/lwmtn9d

  • kapibara 09:11 11.januar 2017.

    Tako kot v CSD , kjer se nudi socialna pomoč Slovencem, o tem odločajo južnaki.. - na obeh naslovih zaposleni sami ta južni.. :-( - in tako za Slovenca pomoč odpade-je minimalna..

  • Avatar Mitja Grmovšek
    Mitja Grmovšek 22:39 10.januar 2017.

    BUTL! To sta bila reševalca ZD Adolfa Drolca in ne bolničarja!