"Žal ugotavljam, da se je Evropske prestolnice mladih 2013 obdržal negativni imidž," po
zaključku projekta, od katerega so si mladi in Maribor verjetno obetali več, pravi vodja projekta
Martina Rauter. Vodenje projekta je prevzela aprila letos, maja je novo občinsko vodstvo projekt
zaradi finančne nedorečenosti začasno ustavilo. Prvega pol leta so tako izgubili, nato je prišlo
poletno mrtvilo in šele v jeseni je ekipa desetih ljudi pokazala prve vidnejše sadove. "Ljudje si ne predstavljajo, koliko napora smo v projekt vložili, da se je jeseni sploh kaj zgodilo," še pravi
Rauterjeva.
Obljubljeno je bilo več
Maribor je naslov pridobil leta 2010 v Kijevu, ko je v ožjem izboru premagal tri preostala mesta. Kot so takrat zapisali v prijavi, bo projekt ustvaril pogoje za razvoj okolja, ki bo mlade vzpodbujalo in jim omogočalo razvoj potencialov; da bodo mladim zagotovili infrastrukturo za razvoj mladinskih
dejavnosti in jim omogočali udejstvovanje pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na življenje mladih v
občini.
Nato pa se je zapletalo že pri tem, kdo bo vodil projekt. Na koncu so se odločili, da bo to občinski urad za kulturo in mladino, za projekt pa je nato neposredno skrbela najprej Kanglerjeva podžupanja Astrid Bah, nato pa Sara Sorger. Andrej Fištravec je zaradi nejasne finančne konstrukcije – namesto 1,2 milijona je bilo zagotovljenih le 300.000 evrov, po pregledu situacije Sorgerjevo odslovil, na njeno mesto pa je prišla Martina Rauter. Šele z rebalansom proračuna je občina projektu zagotovila 700.000 evrov.
Lahko bi izkoristili več
Novo vodstvo projekta je nato pripravilo več kot 80 dogodkov, ki so jih večinoma izvedli v manjšem
prostoru Infotočke na Trgu Leona Štuklja, posamezen dogodek pa je obiskalo med 20 in 30
ljudi. "Tisti, ki smo bili tam, smo se veliko naučili in pridobili nove ideje. Sedaj pa že gledamo na leto 2014 in na teh dogodkih pričakujemo maso ljudi," še zaključuje Rauterjeva.
