Jadransko morje so si razdelili brez Slovenije: Naša vlada zahteva sestanek

Italija je pred dnevi vzpostavila izključno ekonomsko cono v Jadranskem morju. Ker je to leta 2021 storila tudi Hrvaška, v Jadranu ni več mednarodnih voda. Slovenija je predlagala srečanje zunanjih ministrov Slovenije, Italije in Hrvaške, so pojasnili na zunanjem ministrstvu.

Slovenija nima pravic do lastne gospodarske cone

Italija je postopek za razglasitev izključne ekonomske cone v Jadranskem morju sprožila leta 2020, potem ko je Hrvaška januarja 2021 vzpostavila svojo izključno ekonomsko cono, pa sta leta 2022 Zagreb in Rim podpisala še sporazum o razmejitvi cone.

Slovenija, ki v skladu z odločitvijo arbitražnega sodišča glede meje s Hrvaško iz leta 2017 pravice do razglasitve lastne izključne gospodarske cone nima, je tedaj na tristranskih srečanjih s Hrvaško in Italijo na delovni ravni o sodelovanju v Jadranu poudarjala, da razglasitev izključnih gospodarskih con Hrvaške in Italije ne sme v ničemer prejudicirati pravic, ki jih ima Slovenija po mednarodnem in evropskem pravu.

To so danes poudarili tudi na zunanjem ministrstvu in poudarili, da morajo biti spoštovane pravice in svoboščine, ki jih zagotavlja arbitražna odločba. Hrvaška sicer arbitražne odločbe ne priznava.

Na ministrstvu so ob tem poudarili, da je Slovenija kot sosednja in pomorska država zainteresirana za vse aktivnosti in vsebine, ki se bodo izvajale v conah. Na pobudo Slovenije so zato leta 2021 vzpostavili trilateralo o sodelovanju na območju Severnega Jadrana, v okviru katere obravnavajo vprašanja ribištva, varnosti, zaščite okolja in povezljivosti, še zlasti sodelovanja severnojadranskih pristanišč. Slovenija je po navedbah ministrstva že predlagala naslednje srečanje na ravni zunanjih ministrov vseh treh držav.

Slovenija je tudi podrobno proučila predlog prostorskega plana za hrvaško izključno ekonomsko cono in decembra lani Zagrebu v okviru čezmejne presoje vplivov na okolje posredovala svoja stališča, dodatna vprašanja in predloge za dopolnitev, so še navedli na MZEZ.

Razglasitve ekonomske cone

Možnost razglasitve izključne ekonomske cone do 200 navtičnih milj od obale sicer državam daje konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982 (UNCLOS). V tej coni država lahko razpolaga in gospodari z živimi in neživimi naravnimi bogastvi voda, na dnu in v podzemlju. Gre torej za izključno pravico do ribolova, črpanja nafte in drugih dejavnosti.

Profimedia

Arbitrarna odločba: Hrvaška je ne priznava

Hrvaško zunanje ministrstvo je v sredo sporočilu za javnost ob uveljavitvi italijanske izključne ekonomske cone priložilo zemljevid, na katerem je meja s Slovenijo narisana po sredinski črti v Piranskem zalivu, čeprav je arbitražno sodišče veliko večino Piranskega zaliva prisodilo Sloveniji.

Arbitražno sodišče je določilo tudi 2,5 navtične milje široko območje stika Slovenije z odprtim morjem, t. i. junction, ki sicer de jure ostaja hrvaško teritorialno morje, a tam Hrvaška ne sme ovirati plovbe plovilom, ki iz mednarodnega plujejo v slovensko morje ali obratno, pa tudi sicer ne sme izvajati dejanj, ki bi lahko ovirala to povezavo slovenskega morja z mednarodnimi vodami.

Na MZEZ so pojasnili, da ministrstvo v zvezi s hrvaškimi zemljevidi, ki ne upoštevajo arbitražne razsodbe, redno protestira pri hrvaški strani. Nazadnje so tovrstno protestno noto poslali 8. decembra lani.

MZEZ: Italijanska izključna ekonomska cona v Jadranu ne vpliva na interese Slovenije

Z razglasitvijo italijanske izključne ekonomske cone v Jadranu se glede interesov in pravic Slovenije ne spreminja nič, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal generalni direktor direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na zunanjem ministrstvu Marko Rakovec. Vse interese, od plovbe do vojaških vaj, lahko izvajamo, je dejal.

V izključni ekonomski coni ima Slovenija še naprej svobodo plovbe, preletov in polaganja cevovodov, je pojasnil. "Ker sta v Jadranu izključni ekonomski coni dveh članic EU, so to ribiške vode EU, tam velja skupna ribolovna politika in v okviru kvot, ki jih ima Slovenija, se tam še vedno lahko opravlja ribolov," je pojasnil.

Povedal je še, da se Slovenija z Italijo in Hrvaško stalno usklajuje. Spomnil je, da je bilo vzpostavljeno tristransko sodelovanje Slovenije, Hrvaške in Italije, v okviru katerega se srečujejo zunanji ministri in se tudi dogovarjajo glede skupnega upravljanja tega dela Jadranskega morja. Gre za vrsto interesov, od plovbe, ribolova, zato je tristransko sodelovanje zelo pomembno.

Dejal je še, da si Slovenija prizadeva za naslednje srečanje zunanjih ministrov čim prej.

Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982 v 123. členu vsem obalnim državam nalaga, da se usklajujejo. Slovenija te svoje pravice zasleduje. Njeni interesi so, da se zagotavlja predvsem neovirana plovba, da se lahko izvajajo vojaške vaje in zaščita z okoljskega vidika. "Tako da smo vse te naše interese zavarovali," je dejal.

Pojasnil je še, da ta konvencija državam daje možnost razglasitve izključne ekonomske cone do 200 navtičnih milj od obale. "Slovenija z arbitražno razsodbo te pravice ni dobila, zato, ker ni imela neposrednega stika z odprtim morjem, ima pa ga še vedno preko območja stika," je dejal.

Italija je postopek za razglasitev izključne ekonomske cone v Jadranskem morju sprožila leta 2020. Potem ko je Hrvaška januarja 2021 vzpostavila svojo izključno ekonomsko cono, pa sta leta 2022 Zagreb in Rim podpisala še sporazum o razmejitvi cone, ki je začel veljati lani.

dezurni@styria-media.si