Janković še meni, da je Janša preveč zaupal ljudem, ki so ga
"prinesli naokoli". Po mnenju Jankoviča je bila glavna akterka v prodaji Mercatorja
takratna državna sekretarka
Andrijana Starina Kosem,
"ki ga je potem izdala".
Janša je dejal, da se je pokazalo, da koncentracija lastništva ni bila uporabljena za to, kar
je bilo javno obljubljeno - za prodor na trge v regiji in širše, temveč za krepitev domačega
monopola, vključno z medijskim. Župan Janković pa meni, da je bil Mercator prodan
"kot cena za obvladovanja časopisa Delo".
Po njegovih informacijah so se za to prodajo zmenili predsednik uprave Pivovarne laško Boško Šrot, predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar in nekdanja državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Andrijana Starina Kosem na sestanku 12. avgusta 2005, ko naj bi se pogovarjali o širitvi na domače in tuje trge. "Po mojem mnenju pa je bil takrat prisoten tudi direktor KD Group Matjaž Gantar," je še dejal Janković.
Po Jankovičevem mnenju je bila prodaja slaba tudi zato, ker je takrat Mercator obvladoval 51
odstotkov trga in je lahko določal cene in s tem tudi pripomogel k nižji inflaciji. Kot glavno
akterko pri prodaji Mercatorja pa je Janković omenil Andrijano Starina Kosem. Poudaril je,
"da se je ona za vso zadevo ob soglasju predsednika vlade dogovorila" in dodal, da je "očitno
Janša pri tem zaupal napačni osebi in zato sem tudi dejal, da je bila ona tista, ki ga je
izdala".
Janša: Prodaja Mercatorja je bila napaka
V intervjuju za tednik Mag je premier
Janez Janša označil prodajo Mercatorja za napako, saj se je izkazalo, da je bila
koncentracija lastništva uporabljena
"za krepitev domačega monopola, vključno z medijskim". Janša sicer podpira menedžerske
odkupe, a le
"pod pogojem, da za to uporabijo svoj denar ali pa kredite, ki jih najamejo s hipoteko na svojo
hišo ali zasebno lastnino." Janša je tudi omenil, da vlada preučuje možnosti, da bi postavila
omejitve za menedžerske prevzeme.
|
Janša ne izključuje možnosti, da so nekateri vpleteni v prodajo Mercatorja vedeli nekaj več. © BOBO |
Navzkrižna povezava Petrola in Istrabenza bi bila po premierjevih besedah slaba, "če bi to privedlo do nekega novega monopola, ki bi oslabil domačo konkurenco in postavil potrošnika v slabši položaj, kot ga ima danes". Vendar Janša ob tem opozarja, da nobena od omenjenih družb ni v večinski državni lasti.
Opozicija vrgla slabo luč na vlado
Janša obžaluje, da se opozicija ni odločila podpreti vlade pri projektu predsedovanja EU, saj ne bi izgubila ničesar, vlada pa podpore ne bi mogla zlorabiti. Pred slovenskim predsedovanjem EU država ni enotna, kar ve tudi Evropa.
Po njegovem mnenju bodo interpelacije in morebitne grožnje z referendumi fizično ovirale delo ministrov med predsedovanjem. Pri tem je Janša spomnil, da so bili sami, ko so bili v opoziciji, ostri v kritiki, a hkrati državotvorni. "V tem mandatu je opozicija veliko močnejša in v znatno boljšem položaju. Je pa bistveno manj državotvorna in pogosto nenačelna," ugotavlja premier.
Gospodarski kriminal ne izgine čez noč
Janša opozarja, da bi bilo krivično pričakovati takojšnje rezultate v boju z gospodarskim kriminalom. Za rezultat ne more biti odgovorna izključno generalna državna tožilka Barbara Brezigar , pač pa vsa institucija. Dejal je, da si bo štel tudi za svoj neuspeh, če pomembni rezultati ne bodo doseženi v tem mandatu.
Ob rastoči inflaciji je opozoril, da vlada ne more znižati trgovskih marž, problem pa lahko dolgoročno rešijo večja konkurenca in potrošniki sami. Po Janševem mnenju ravno tako vlada ne more poseči v oblikovanje cenovne politike električne energije, ima pa zato druge instrumente. Vlada bo morala po njegovih besedah iz bilanc in poslovnih poročil ugotoviti, ali je napoved o podražitvah elektrike upravičena – "in če se bo izkazalo drugače, ukrepati".
Janša je zavrnil tudi očitke predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota, da vlada vodi dvojno politiko do svojih in zasebnih podjetij. Po Janševem mnenju je vlada dolžna "opozoriti na tiste, ki po našem mnenju neupravičeno dvigajo cene, ne glede na to, kdo je lastnik".
