V nadaljevanju preberite:
- Janša je višje cene goriv pripisal razmeram na svetovnem trgu, Golob pa tudi politiki Janševe vlade.
- Premier je za neizpolnjene predvolilne obljube okrivil opozicijo in njeno nasprotovanje razvojnemu zakonu.
- Sindikati so medtem že zbrali več kot 40.000 podpisov za referendum o zakonu.
"Tisti, ki misli, da je bencin drugod cenejši, lahko gre tankat v Italijo. Zakaj ne greste tankat v Italijo ali pa v Avstrijo ali pa na Madžarsko? A je tam cenejši? Ni. Pač Slovenija ne proizvaja nafte. Smo pač tukaj zgolj v neki situaciji, ko vlada lahko reagira z inštrumenti, ki jih ima na voljo, pa še ti so deloma omejeni s pravili evropskega skupnega trga," na poslansko vprašanje o rekordnih cenah bencina v Sloveniji odgovarja predsednik vlade Janez Janša.
"Višjo ceno nafte plačujemo zaradi vaših prijateljev!"
Od nastopa Janševe vlade so se regulirane cene goriv bistveno zvišale. Liter 95-oktanskega bencina je bil v začetku junija 1,603 evra, od 29. septembra pa stane 1,760 evra, kar je 15,7 centa oziroma skoraj deset odstotkov več. Dizel se je v istem obdobju podražil z 1,647 na 1,929 evra za liter, oziroma za 28,2 centa oziroma približno 17 odstotkov. Glavni razlog za podražitve je geopolitična kriza na Bližnjem vzhodu in strah pred motnjami v dobavi nafte.
Po mnenju predsednika Svobode Roberta Goloba za to soodgovornost nosi tudi Janševa vlada. "Zaradi takih prijateljstev in podpiranj tistih ljudi, ki sprožajo vojne po svetu, danes plačujemo vsi dražjo nafto. To je direktna posledica vašega prijateljevanja. Vem, da vam je smešno, vem, ja, ljudem pa ni. Ljudem ni smešno, da zaradi neumnih in nesmiselnih vojn prijateljev sedanje vlade vsi plačujemo dražjo nafto in težje živimo. In ko bo prišla zima in ko bodo cene visoke, ne boste imeli izgovora, da gre za slučajen pojav," pravi Golob.
"Kar bo v naši moči, bomo naredili!"
"Tukaj bo prišlo do sprememb, blažila se bo ta energetska draginja tako na evropski ravni kot tudi v Sloveniji. Vlada je že reagirala, sicer bi bila cena dizla že približno tam, kot jo plačujejo Italijani. Kar bo v naši moči, bomo naredili. Če pa kdo misli, da pa lahko Slovenija vpliva na svetovni trg energentov in tako naprej, pač za nazaj popravi napake, ki smo jih delali tudi kot Evropska unija, ko smo v bistvu postali odvisni od energetskih virov izven in si nismo zagotovili diverzifikacije tega, potem o tem lahko govorimo, ne moremo pa nazaj zadeve popraviti. Bo pa v okviru možnosti, ki jih imamo, vlada ta primež ublažila. Žal ne morem reči, da se bo situacija, kar se tiče teh cen na svetovnih trgih, bistveno izboljšala, ker so stvari pač tako postavljene in se je treba pripraviti na zahtevno zimo. Mislim pa, da tudi glede na izkušnje, ki jih imamo, to ne bo nič tragičnega," pravi predsednik vlade Janez Janša.
"Če ne bi vi blokirali razvojnega zakona, bi se veliko pogojev za boljše življenje!"
Janša, ki je danes prvič odgovarjal na poslanska vprašanja, je odgovornost za neizpolnjene obljube njegove vlade glede blaginje ljudi ter zastojev na cestah, prevalil na opozicijo. "Če ne bi vi blokirali razvojnega zakona, bi se veliko pogojev za boljše življenje ljudi že zdavnaj sprostilo. Ker v tem zakonu so ukrepi, ki dvigajo pokojnine, pa omogočajo višje pokojnine, omogočajo višje plače, višje neto plače, omogočajo nižje cene hrane in nižje cene energentov. In ko se tukaj jokate za to, da je bencin predrag, v tem zakonu so ukrepi, ki omogočajo vladi, da omili cene hrane z nižjim DDV, enako energentov. Tako da vi pa ste zbirali podpise za to, da se ti ukrepi ne uveljavljajo in boste glasovali proti temu. To je pa res, bom rekel, neka prava logika."
Zbranih dovolj podpisov za referendu
Opozicija in sindikati razvojnemu zakonu nasprotujejo predvsem zaradi davčnih in socialnih posledic predlaganih ukrepov. Največ polemik povzroča uvedba razvojne kapice pri 7500 evrih bruto, saj bi se s tem znižali prispevki pri najvišjih plačah. Kritiki opozarjajo na izpad prihodkov zdravstvene in pokojninske blagajne ter menijo, da bi zakon največ pridobil najbolje plačane. Zagovorniki zakona odgovarjajo, da bi davčna razbremenitev povečala konkurenčnost gospodarstva, spodbudila zaposlovanje in preprečevala odliv visoko usposobljenih kadrov v tujino. Sindikati so že zbrali dovolj podpisov za referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Do 24. septembra so jih zbrali 40.960, kar je več od zakonsko zahtevanega praga 40.000.
Si predstavljate da bi kaj takega izjavil Golob? SDS & Prijatelji bi napovedali konec sveta... 😁 Zdaj pa bencin rekordne cene, elektrika gor, napovedana odpuščanja vse povprek,... Da zunanje politike niti ne komentiram... Upam, da se imajo vsaj janšeki fajn,… ...prikaži več če se že preostali držimo za glavno. Mimogrede, ne nisem volil Goloba, ne zdaj, ne prejšnjič.