Enainpetdeset odstotkov vprašanih meni, da je bivša Janševa vlada bolje opravljala svoje delo kot
ga zdajšnja Pahorjeva. Da so Pahorjevi boljši, pa meni za dva odstotka manj vprašanih.
''Razlika med Janševo in Pahorjevo vlado ni (statistično) značilna, kar pomeni, da sta si vladi
izenačeni,'' rezultat pojasnjuje
Alenka Pfajfar iz Valicona. Telefonsko anketo so izvedli med 16. in 19. majem,
sodelovalo pa je 412 ljudi.
Atributi enih in drugih
Med atributi vlade pod taktirko Janše vprašani izpostavljajo naslednje: bili so bolj socialni
in pravičnejši, enotnejši, bolj umirjeni in bolj organizirani. Rezultati so bili boljši in napredek
je vidnejši, krize takrat še ni bilo. V trenutni Pahorjevi vladi anketiranci vidijo uspešnost pri
premagovanju krize, Pahorja kot resnega, vlado kot komunikativno in umirjeno. Boljša je, ker
popravlja napake prejšnje, ker je bolj socialna in pravičnejša.
Janša pravičnejši
Pod črto: poglede anketirancev lahko neposredno soočimo samo pri dveh točkah. Janševo vlado
ima za bolj socialno in pravičnejšo 12 odstotkov več vprašanih kot Pahorjevo. Janša vodi tudi pri
osebni oceni. Pahorja je za antipatičnega označilo devet odstotkov vprašanih, Janšo šest.
Razmere so drugačne
Analitik
Boštjan M. Turk vidi razliko v tem, da je bil Janša
''dominantna figura koalicije, Pahor pa je v koaliciji ena treh ali štirih glavnih figur. In
ena od bogve koliko figur zgodb, ki se pletejo v zakulisju. To je tudi vzrok njegove
neuspešnosti''. Njegov start v funkciji premierja ocenjuje kot slabši. Po drugi strani
analitik
Jernej Pikalo opozarja, da je
''Janša vlado dobil v času konjunkture, Pahor pa v času največje krize zadnjih desetletij.
Ukrepi, ki bi jih lahko sprejel prvi ali drugi, so različni in imajo različno težo.''
Mnenje – Boštjan M. Turk, publicist in analitik
''Pahor bi se moral zavzemati za tisto, kar je obljubljal. Do zdaj tega še ni storil. NLB je v državni lasti, pa je dopustil nadaljevanje financiranja tajkunskih kreditov. Najverjetneje ne na svojo pobudo. Na pobudo prišepetovalcev iz ozadja ravna tako, da ohranja tako imenovano partijsko državo z vsemi privilegiji peščica, pa naj ljudje živijo, kot živijo. Janša bi moral poslušati mladoekonomiste. A tudi če bi jih; slovenska družba ni pripravljena na strukturne reforme, ki bi se morale zgoditi že 1990. Protesti Semoličevega sindikata 2005 so pokazali, da se ta družba ne bo pustila reformirati v nobeno smer in bomo še naprej živeli v neki uravnilovki revščine.''
Mnenje – Jernej Pikalo, fakulteta za družbene vede
''Za Janšo se zdi, da je prišel na vlado z bolj izdelanim načrtom, ki ga je tudi hitro uresničeval, kar pa ni bilo nujno pozitivno, saj se je zdelo, da je glavni cilj prevzemanje vseh gospodarskih in družbenih položajev. Pahor je izjemno težkim razmeram dodal še svoje nerazumevanje simbolnega pomena zmage levice (primera svetovalcev Rupla in Šinkovca), zapletanje v nepotrebne spore zaradi iskanja soglasja za vsako ceno, ukvarjanje s povsem neprioritetnimi zadevami (kavice, KAS), ni pokazal jasne vizije gospodarskega, socialnega in političnega razvoja, ne vemo, kaj je geostrateška usmeritev vlade. Zelo malo je idejnih inovacij, drugačnih socialnih programov, novih paradigem političnega reševanja težav ... Kar nekaj je bilo tudi dobrih potez, predvsem so dobro delovali nekateri ministri, kar je težko reči za ministre Janševe vlade.''
