Janša: "Treba je določiti prioritete"

Prednost bodo imeli infrastrukturni projekti, ki jih je mogoče financirati iz evropskih sredstev, iz koncesij, ki bodo razpisane za upravljanje obstoječega avtocestnega omrežja, in projekti, ki jih bo mogoče financirati s tujimi investicijami, je danes sporočil Janez Janša.

Slovenija ima že od leta 2006 sprejeto resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih, ki je še vedno aktualna. Tu je 35 razvojnih projektov iz resolucije, ki so zadnja leto čakali boljše čase ali boljšo vlado, ki bo to sposobna pognati. Treba je določiti prioritete, ki jih v teh časih v veliki meri določa možnost financiranja, je Janša odgovoril na poslansko vprašanje Mateja Tonina (NSi), ki ga je zanimalo, kateri so tisti infrastrukturni projekti, ki jim bo vlada v prihodnjih mesecih posvetila pozornost in naredila vse, da do realizacije teh projektov pride.

IMF ima podoben pogled na krizo

Janša je pojasnil, da je misija Mednarodnega denarnega sklada (IMF) pravkar predstavila svojo oceno ukrepov vlade. Iz te ocene izhaja, da imamo zelo podoben pogled na to krizo in na stanje, v katerem je Slovenija, in tudi na ukrepe, ki so potrebni za izhod, je dejal premier. IMF poudarja nujnost, da se vsi ti ukrepi - prestrukturiranje bank, pokojninska reforma in reforma trga dela ter drugi korak prek konsolidacij javnih financ - izvedejo čim prej in čim bolj temeljito, je izpostavil Janša in dodal, da IMF tudi poudarja, da je na vse to nujno treba dodati investicije in da je treba pripeljati svež kapital v državo. Iz proračunskih sredstev kakšnih velikih investicij ne bo, edina prioriteta, ki je bila možna znotraj teh krčenj, je rezervacija lastnih sredstev za črpanje evropskih sredstev, ki so še vedno na voljo, pojasnjuje Janša.

Tonin je odprl tudi vprašanje projekta Emonika in vprašal, kje se stvari zatikajo. Janša je odgovoril, da je ta projekt zahteval majhna javna vlaganja. Mestna občina Ljubljana pa da je, ko je bil razpis že končan, dvignila komunalni prispevek. "Niso želeli konkurence trgovskemu centru Stožice, ki ga seveda tudi ni," je dejal in pojasnil, da se je začelo zatikati tudi s pridobivanjem gradbenega dovoljenja. Vlada bo na eni prihodnjih sej obravnavala to problematiko, je pojasnil Janša in pozval ljubljansko občino, da zniža komunalni prispevek.

Zmanjševanje sredstev

Vlada bo v proračunih za prihodnji dve leti prisiljena zmanjšati maso sredstev za plače v javnem sektorju, je v odgovoru na poslansko vprašanje Janija Möderndorferja pojasnil predsednik vlade. Državni zbor bo moral takšne proračune "tako ali drugače obravnavati in sprejeti, saj se sicer računice ne izidejo", je dodal.

Do danes se je zgodilo približno 200 kadrovskih menjav, o katerih odloča vlada sama, je nadaljeval Möderndorfer. Vprašal se je, ali je pri vseh teh uradnikih šlo za nesposobnost ali nepoštenost ter si tudi sam odgovoril, da "ni bilo ne eno ne drugo, ampak je šlo izključno za kriterij politične primernosti", nameščanje lojalnih kadrov pa da je postalo "temeljno vodilo delovanja te vlade". Möderndorferja je zato zanimalo, kolikšno je predvideno število javnih uslužbencev, ki naj bi izgubili službo, in kateri bodo kriteriji, po katerih se bo odločalo, kdo ostane in kdo mora oditi. Janša je odvrnil, da je MOL "en tak super primer" nepolitičnega in strokovnega kadrovanja in se mu opravičil, ker vlada meni, da na vodilnih mestih v številnih institucijah niso ljudje, ki bi upravičili svojega zaupanja. Če bi ga, Slovenija ne bi bila v takšni situaciji, v kakršni je, je menil predsednik vlade.

Po Janševih besedah se je v gospodarstvu od začetka krize izgubilo 150 tisoč delovnih mest, na drugi strani pa imamo znaten odstotek večjega števila zaposlenih v javnem sektorju. Če bi imeli gospodarsko rast, to ne bi bilo nič narobe, v situaciji, v kateri smo, pa je to "kontinuirano vrtanje luknje v slovenske javne finance", zato bo potrebna racionalizacija, je pojasnil Janša.

Möderndorfer z odgovorom ni bil zadovoljen, saj da ni dobil pojasnila, kakšna bodo merila za odpuščanje. Zato je predlagal, da državni zbor o tem vprašanju opravi splošno razpravo. Poslanci bodo o razpravi odločali v okviru glasovanj.

Preglednost upravljanja bo večja

Upravljanje z državnim premoženjem bo z ustanovitvijo Slovenskega državnega holdinga bistveno bolj pregledno, je zagotovil premier. Medtem ko je državno premoženje zdaj razdeljeno med več različnih upravljalcev, pa bo po novem združeno v okviru ene institucije. "Zdaj bo en sogovornik in zato bo postopek bolj transparenten."

Danes je upravljanje z državnim premoženjem netransparentno, nejasno in nekredibilno, temu podobni pa so tudi poslovni rezultati družb v državni lasti, je Janša odgovoril na vprašanje Janka Vebra (SD), kako namerava vlada zagotoviti večjo transparentnost upravljanja z državnim premoženjem. Veber je vladi očital, da se zdaj z državnim premoženjem ravna "na pamet". Zdaj so iste naložbe razdeljene med več različnih upravljalcev, katerih predstavniki so na skupščinah ravnali različno in lastnikom povzročali škodo, je bil kritičen Janša. Po novem se kaj takšnega ne bo moglo dogajati, ker bo samo en upravljalec in bo glasovanje enotno in kredibilno.

Janša je še zagotovil, da bo DZ v skladu z novim zakonom sprejel smernice upravljanja z naložbami države in bodo tako usmeritve znane vnaprej. Glede nadzora nad upravljalci državnega premoženja pa je dejal, da bo zdaj nadzorni svet heterogen, v njem pa bo imela svojega člana tudi opozicija, medtem ko doslej ni bilo tako. Sicer pa je vlada pri pripravi zakona o holdingu upoštevala vse pripombe opozicije.