"Uvedli bomo obvezno vojaško usposabljanje z upoštevanjem ugovora vesti," v programu, sprejetem na kongresu maja lani, napoveduje stranka SDS.
Na vprašanja, kaj so razlogi za to, kako naj bi usposabljanje potekalo in koliko časa trajalo, nam iz največje opozicijske stranke tudi tokrat niso odgovorili. Je pa SDS leta 2020 v času Šarčeve vlade, že predlagala uvedbo obveznega služenja vojaškega roka, ki bi trajalo šest mesecev, v primeru ugovora vesti pa bi posameznik leto dni opravljal civilno službo.
Novelo zakona o vojaški dolžnosti, ki je vsebovala določbo o prenehanju izvajanja naborništva, to je obveznega služenja vojaškega roka, je 28. junija 2002 v obravnavo državnemu zboru vložila četrta vlada Janeza Drnovška, sprejeta pa je bila 26. septembra istega leta.
"Vojaška dolžnost obsega naborno dolžnost, dolžnost služenja vojaškega roka in tudi dolžnost biti v rezervi. Vojaški obveznik postane državljan s 17 leti, ko dopolni 18 let, se izvede nabor, in potem gre služit vojaški rok, praviloma v koledarskem letu, ko dopolni 19 let. Če državljan po srednji šoli nadaljuje s študijem, gre na služenje vojaškega roka po končanem študiju oziroma najkasneje v koledarskem letu, ko dopolni 27 let. Če s študijem še nadaljuje, pa takrat ko s študijem zaključi," je takrat povedal poslanec SDS Žan Mahnič, ki je predlagal tudi, da bi obvezno služenje vojaškega roka v veljavo vstopilo še jeseni isto leto, SDS pa bi na tak način reševala kadrovsko pomanjkanje v vojski.
Predlog zavrnjen v državnem zboru
Predlog v državnem zboru ni prišel daleč, vladajoča koalicija ga je zavrnila že v prvem branju. Predlog so podprli zgolj v Desusu in Jelinčičevi SNS. Po padcu Šarčeve vlade kmalu za tem, je taktirko prevzela SDS. Nove koalicijske partnerice SDS, SMC, NSi in Desus so v koalicijsko pogodbo zapisale načrt o postopnem uvajanju naborništva.
Litva je vojaški rok ponovno uvedla leta 2015, sledila je Latvija, Estonija pa ga nikoli ni v celoti opustila. Služenje vojaškega roka je obvezno na Cipru, Finskem, Norveškem, v Avstriji, Estoniji, na Danskem in na Švedskem, kjer velja celo za oba spola. Razprave o ponovni uvedbi potekajo tudi v Nemčija, na Danskem in Nizozemskem.
Zadnja država, ki je ponovno uvedla služenje vojaškega roka, je Latvija. Leta 2023 so se tako morali vsi moški, stari med 18 in 27 let, znova prijaviti na 11-mesečno obvezno služenje, medtem ko je služenje vojaškega roka za ženske prostovoljno. Na odločitev baltske države je vplivala vojna v Ukrajini. Danski parlament je sprejel nov zakon, po katerem bodo ženske vključene v sistem žrebanja skupaj z moškimi vrstniki, kar pomeni, da bodo lahko zavezane k določenemu obdobju obveznega služenja.
Slovenija je obvezni vojaški rok ukinila leta 2003. Danes imamo poklicno vojsko in prostovoljno služenje vojaškega roka, ki traja približno tri mesece. Zakon sicer še vedno omogoča ponovno uvedbo obveznega roka, a le v izrednih razmerah.
Koalicija o ponovni uvedbi naborništva
"V Gibanju Svoboda na tej točki ne podpiramo ponovne uvedbe obveznega služenja vojaškega roka. Menimo, da je skrb za varnost in obrambno sposobnost države pomembna ter da je obramba domovine vrednota, ki jo je treba krepiti in spoštovati. Hkrati pa verjamemo, da mora temeljiti na prostovoljnosti, motivaciji in osebni odgovornosti — ne na prisili," pravijo pri Gibanju Svoboda.
Pri Svobodi ocenjujejo tudi, da trenutno ni niti potrebe po spremembi sistema popolnjevanja Slovenske vojske, saj je trenutni sistem uspešen. "Zadnja tri leta zagotavlja povečevaje zaposlovanja v stalno sestavo SV in število novih pogodb za pogodbeno rezervo. Smo ena najuspešnejših držav v okviru Nata glede popolnjevanja svoje vojske," dodajajo pri Svobodi.
SD: Varnost se ne gradi samo z orožjem
Prav tako ponovne uvedbe obveznega služenja vojaškega roka ne podpirajo v SD. "Menimo, da takšna rešitev ne odgovarja na ključne izzive, s katerimi se danes sooča naša družba. Namesto da vlagamo energijo in sredstva v militarizacijo mladih, moramo kot odgovorna politika usmeriti pozornost v vprašanja, ki neposredno vplivajo na kakovost njihovega življenja, dostopno stanovanjsko politiko, kakovostno javno šolstvo, pravičen zdravstveni sistem ter dostojna delovna mesta."
Prednost dajejo nalogam, kot so zagotavljanje varna, vključujoča in socialno pravična prihodnost za vse generacije. "Verjamemo, da se varnost ne gradi zgolj z orožjem, temveč predvsem z močnimi javnimi storitvami, družbeno kohezijo in sodelovanjem. Zato ne vidimo razloga, da bi mlade ponovno obremenjevali z obveznim naborništvom, ko pa je pred nami vrsta drugih, bistveno bolj perečih tem, ki zahtevajo jasne politične rešitve."
Levica: "Vlada, ki bi o tem sploh razmišljala, mora zagotoviti širok družbeni konsenz"
Tudi v Levici ponovne uvedbe naborništva ne podpirajo. "Slovenija ima profesionalno vojsko, ki jo dopolnjuje močna in učinkovita civilna zaščita. Skupaj tvorita sistem celovite odpornosti, ki je za Slovenijo primernejši in učinkovitejši model kot naborništvo. Morebitna odločitev za takšen poseg v obrabni sistem bi bila izjemno resna in občutljiva. Zato bi morala vsaka vlada, ki bi o tem sploh razmišljala, že vnaprej zagotoviti širok družbeni konsenz," pravijo pri Levici.
NSi: "Obvezno služenje vojaškega roka bi nas stalo več kot članstvo v Natu"
Obveznega naborništva ali ponovne uvedbe splošnega obveznega služenja vojaškega roka ne podpira niti opozicijska NSi, kjer sicer nimajo več pomislekov glede sodelovanja z Janezom Janšo. Menijo, da je v trenutnih varnostnih razmerah pomembno spodbuditi zanimanje mladih za prostovoljno služenje, ne pa uvajati obveznosti. Možnost razmišljanja o spremembah sistem vidijo le v primeru resnega poslabšanja varnostnega okolja, kar pa ni enako obveznemu služenju vojaškega roka kot stalni ureditvi. Opozarjajo tudi, da bi bila za uvedbo obveznega vojaškega služenja potrebna reorganizacija vojske, vojaške in upravne infrastrukture. "Obvezno služenje vojaškega roka bi nas stalo več kot članstvo v Natu," pravijo pri NSi.
Logar za dvomesečno usposabljanje
"Vojska mora ostati profesionalna," pravi Anže Logar, predsednik Demokratov, ki na volitvah nastopajo prvič in računajo na preboj v parlament. Glede naborništva se z Janšo načeloma strinja. "Bomo pa za krepitev družbene odpornosti uvedli sistem državljanske solidarnosti, v katerem bodo mladi lahko izbirali med kratkim dvomesečnim vojaškim oziroma policijskim usposabljanjem ali trimesečnim civilnim služenjem v socialnih oziroma zdravstvenih ustanovah. Na ta način bomo okrepili temeljna znanja s področja državljanske varnosti, poleg tega pa tudi razširili nabor potencialnih interesov za poklice s področja varnosti," pravi Logar.
Prebilič: "Te ideje imajo pogosto napačne korenine"
"Ponovne uvedbe obveznega služenja vojaškega roka ne podpiram," pravi obramboslovec in predsednik stranke Prerod Vladimir Prebilič. "Te ideje imajo pogosto napačne korenine oz. si ljudje napačno razlagajo, kaj naj bi bil namen in učinek tega. Ena od teh je na primer skozi prizmo “mlade bomo naučili reda”. To je popolnoma napačna predstava. Slovenska vojska ni vzgojni ali korektivni element, vzgojno vlogo morajo opraviti v prvi vrsti starši oziroma kasneje drugi akterji v vzgojno-izobraževalnem procesu," dodaja Prebilič.
Vladimir Prebilič
Zoran Stevanović, predsednik stranke Resni.ca.
Stevanović pravi eno, mednarodno pravo drugo
"Če bi me vprašali pred nekaj leti, bi zagotovo rekel da, saj nam manjka ta korak, preskok iz fanta v moškega. Če pa me vprašate danes, bi rekel ne, ker vem, da obvezna vojaščina v Sloveniji ne bi bila za to, da se naučimo obrambnih sposobnosti za obrambo Slovenije, ampak se usposabljamo, da bomo topovsko meso v nekih tujih vojnah povsod po svetu," je v videu na svojem Facebook profilu sporočil predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović. "Kot oče treh sinov in prepričan sem, da vsi normalni očetje ne želijo pošiljati svojih sinov v tuje vojne, ki se odvijajo za interese tujih centrov moči, lahko pa politiki, ki spodbujajo in podpihujejo vojne, svoje otroke peljejo tja," pa pravi Zoran Stevanović. Na tuja bojišča oziroma na mirovne misije sicer hodijo samo profesionalni vojaški pripadniki in rezervisti. Napotitev nabornikov, ki so v usposabljanju, je prepovedana z mednarodnim pravom.
V LJ bo volitve dobila stranka ,ki bo zrihtala brezplačno parkiranje ?
Saj vemo kaj nas čaka. Davljenje medijev in demokracije, podpiranje genocida v Gazi, bolani posli sdsovega nakokiranega podmladka in ostalih janševih pokvarjencev ter nadalnjo razgradnjo socialne države, kar pomeni da se lahko poslovimo od javnega šolstva in zdravstva. Grobarji Slovenije.
Pameten predlog, predvsem pa je treba razmisliti, kakšno oborožitev sploh rabimo, ker tole z nakupi oklepnikov gre v napačno smer.