Ja, v tem je nekaj resnice. Živimo v času, ko – mediji si to pač moramo priznati – je bralcem na spletu dostikrat zanimivejše brati komentarje kot dejanski članek. In tisti najiznajdljivejši so že zdavnaj ugotovili, da lahko to obrnejo sebi v prid. Preletiš članek o Türku in spodaj že bereš o Janši in domnevni resnici njegovega povratka iz Grčije. Virov je ogromno. Spinov tudi. Interesov pa še več – na obeh straneh. Velikokrat je nalašč vržena kost, da jo javnost gloda, zato da se prikrije nekaj drugega, pomembnejšega, kar je v ozadju. Ja, to ozadje – kdo vse se tam skriva? Strici, tete, palčki in druga bajeslovna bitja. Zakaj oziroma KDAJ smo torej postali družba paranoičnih anonimnih spletnih komentatorjev in neuradnih virov blizu štabu tega ali onega? Všečkanje, nabijanje plusov in minusov, vojne kiberanonimnežev, ki iz sence spletnih člankov prehajajo pod žaromete.
To so sodobna pisma bralcev, ki pa žal ostajajo nepodpisana. Predvsem je skrb vzbujajoče in obsojanja vredno, da tak način komunikacije in preusmerjanja pozornosti izvajajo politične stranke. Kolegica novinarka mi je zaupala, da je z lastnimi očmi v parlamentu videla, kako piarovec ene od parlamentarnih strank piše (seveda anonimno) komentarje pod članki na novičarskem portalu. Kar je pravzaprav zelo podobno temu, da nekateri "novinarji" prehajajo iz novinarskih vrst v politične oziroma strankarske. In tudi zadnji prestop ni bil prav nikakršen šok. Naj zaključim z retoričnim vprašanjem, ki sem si ga dal posebej za prvi medijski festival pri nas (Forward/Naprej), ki se je zaključil včeraj, natisniti na majico: "Če je video ubil radijsko zvezdo, je torej internet pokončal časopisno?"
Pozabu na laptop ! HOČEM TUDI LAPTOP !
Hočem 200€ , sam ne vem od koga !