Dostopnost drog

Precejšnja. Velika večina koprskih dijakov, ki jih je zajela raziskava Espad 2007, je menila, da so cigarete in alkohol zanje lahko dostopni. Večkot polovica jih nima težav z dostopanjem do hlapil (denimo lepil ali razredčil). Skoraj 50 odstotkov anketiranih dijakov je potrdilo, da precej zlahka lahko pridejo do marihuane ali hašiša. Slaba tretjina pa bi si tudi precej preprosto priskrbela pomirjevala in ekstazi. Medicinska sestra Olivera Rakovič Bošnjak ob tem dodaja, da najstniki v zadnjem času vse bolj posegajo bo kombinaciji alkohola in tablet, do katerih prosto pridejo tudi doma.

“Vsakič, ko vidim izsledke kakšne takšne raziskave, ugotavljam, da smo prepozni, saj največ lahko naredimo s preventivo,” pravi Olivera Rakovič Bošnjak , medicinska sestra v koprskem zdravstvenem domu, ki na več srednjih šolah vodi izobraževalne delavnice na temo zdravja in spolnosti. Komentirala je izsledke Evropske raziskave o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino za leto 2007 (Espad), ki jo je izvedel Zavod za zdravstveno varstvo Koper.

Alkohol na prvem mestu
Raziskava med drugim ugotavlja, da se zloraba alkohola pojavlja kot najbolj razširjen problem uživanja drog med srednješolci (kar se odraža tudi v splošnem problemu družbe). Poleg tega se je starostna meja pri mladostnikih, ki posežejo po alkoholu in marihuani, glede na primerljive podatke iz leta 2003 še znižala. Gre za najnovejšo tovrstno raziskavo, v kateri je sodelovalo 1.355 dijakov prvih letnikov srednjih šol v tako imenovani zdravstveni regiji Koper.



Petina kadilcev ...
Med anketiranimi dijaki jih je slabih 30 odstotkov odgovorilo, da so v zadnjem mesecu pred raziskavo pokadili cigareto (največ jih je pokadilo do pet cigaret na dan). Nekaj manj kot 60 odstotkov jih je cigareto vsaj enkrat poskusilo, od tega več kot četrtina pri starosti 11 let ali prej. Vsakodnevno kajenje je potrdilo dobrih 22 odstotkov anketiranih dijakov.

... in opitih zadnji mesec
Alkohol je poskusilo 94 odstotkov anketiranih dijakov, pri čemer jih je bilo slabih 55 odstotkov vseh že vsaj enkrat opitih. V zadnjem letu jih je bilo 26 odstotkov opitih enkrat ali dvakrat, slabih 15 odstotkov pa od trikrat do devetkrat. Samo v zadnjem mesecu jih je bilo opitih 23 odstotkov. Šest odstotkov anketiranih dijakov pa je imelo v zadnjem letu zaradi alkohola težave s policijo.

Droga že pri enajstih
Med mladostniki, ki so, po raziskavi sodeč, vdihavali hlape (denimo lepilo), kadili marihuano, poskusili pomirjevala in ekstazi, so nekateri to prvič storili celo pri starosti manj od 11 let. Prepovedane droge pa je med anketiranimi 15- in 16-letniki poskusilo dobrih 22 odstotkov. Sicer je po marihuani je v zadnjem mesecu poseglo 10 odstotkov dijakov. Po mnenju slabe četrtine anketirancev je tveganje škode za zdravje zaradi enkratnega ali dvakratnega poskusa droge ekstazi nično ali rahlo.



Kaj je normalno
“Je normalno, da 15-letniki pijejo vsak konec tedna?” se sprašuje Olivera Rakovč Bošnjak. “Tudi mnogi starši ob tem zamahnejo z roko, češ, to je naša kultura. Tako oni, še manj pa mladostniki, se ob tem ne zavedajo, kakšno škodo lahko to povzroči mlademu telesu,” meni.



Po njenih besedah mladi, ko jim pojasnjuje negativne učinke drog, najlažje razumejo, če si predstavljajo, kaj to pomeni za njihovo telo. “Druga stvar, ki jim veliko pomeni, je, da se poudari njihova individualnost, torej da se sami lahko odločijo, da ne bodo del te kulture, če jim to škodi,” nadaljuje. Naša sogovornica še izpostavlja, da so po njenih izkušnjah starši premalo obveščeni glede drog in njihovega prepoznavanja. “Najhujše pa je, da staršem zmanjkuje energije, ko se morajo spoprijemati z otrokovimi težavami,” doda.