Pred drugo obletnico referenduma o zakonu o Radioteleviziji Slovenija so na Liberalni akademiji
izrazili zaskrbljenost nad položajem na omenjeni televiziji. Po njihovem mnenju je RTV postala
sinonim za politične pritiske in šikaniranja novinarjev, zakonska določila pa so ostala
neizpolnjena. Nasprotno pa poslanec Slovenske demokratske stranke
Branko Grims izraža prepričanje, da je prav omenjeni zakon preprečil vpliv
dnevne politike na delovanje RTVS.
Parlamentarni program, nižja naročnina in neodvisnost
|
Grims: Očitki so neupravičeni
Na očitke Liberalne akademije se je že odzval poslanec Slovenske demokratske stranke Branko
Grims. Po njegovem mnenju so vsi očitki glede obvladovanja nacionalke s strani sedanje oblasti
neupravičeni. Je pa bila po njegovih besedah RTV pred uveljavitvijo zakona v naročju
"matere partije", kar po njegovem dokazujeta tudi pismi
"Dragi Borut" in
"Dragi Tone".
Glede očitkov o naročnini za RTVS se Grims ne strinja z očitki, da ta ni bila znižana.
"Naročnina je bila znižana, morda pa so si ljudje to predstavljali drugače," je dejal.
Zakon je po njegovih besedah tudi izrazito socialno naravnan, saj so socialno najšibkejši plačila
naročnine opravičeni. Povedal je še, da bi bila v primeru neuveljavitve novega zakona o RTV
naročnina danes višja za dober evro.
Sicer pa Grims obžaluje, da zakon še ni v celoti izpolnjen, in ob tem upa, da bo zakon v
celoti zaživel, s tem pa tudi boljša kakovost informiranosti.
Do stanja na RTVS kritični tudi na Omizju združenja Zares
Do stanja na javni RTVS so bili kritični tudi udeleženci omizja "RTV Slovenija dve
leti pozneje" združenja Zares. Po besedah
Marka Milosavljeviča z ljubljanske fakultete za družbene vede komercializacija
RTVS poteka že vse od začetka 90. let. Težava je po njegovem v tem, da omenjena televizija pri tem
ni uspešna. Obenem je opozoril na čedalje nižjo gledanost osrednje informativne oddaje na RTVS; po
njegovih podatkih je TV Dnevnik minuli ponedeljek dosegel 29-odstotno gledanost, konkurenčni 24ur
pa 43-odstotno. Po njegovih navedbah se je znatno znižala tudi raven strokovnosti na nacionalki. Po
besedah profesorja na ljubljanski fakulteti za družbene vede
Vlada Miheljaka položaj ni tako slab, kot se je napovedovalo pred referendumom,
temveč je še slabši. Po njegovem mnenju se je namreč z omenjenim referendumom zgolj
"institucionaliziralo" prejšnje stanje.