Slovenija
8 ogledov

K kot Kresal in korupcija

Katarina Kresal Žurnal24 main
Notranja ministrica ravnala koruptivno. Na potezi Pahor.

Ravnanja notranje ministrice Katarine Kresal pri najemu stavbe Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) ustrezajo definiciji korupcije, je v načelnem mnenju ugotovila Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Komisija kljub temu ne more pozvati predsednika vlade, naj razreši Kresalovo, saj je primer prejela v začetku 2010 in ga je obravnavala po starem zakonu o preprečevanju korupcije, ki tega ne omogoča.

"Je pa odgovornost predstojnika, da ob znakih kršitev ali nepravilnostih nanje odreagira," je namestnik predsednika KPK Rok Praprotnik odgovoril na vprašanje novinarjev o tem, kaj lahko pričakujemo od predsednika vlade, ki mu bo KPK posredovala svoje načelno mnenje. Prav tako bo policiji odstopila vse podatke, ki jih ta potrebuje za uspešno izvedbo predkazenskega postopka.

Kot sta danes na tiskovni konferenci razložila namestnika predsednika KPK Gorana Klemenčiča (ki se je iz priprave načelnega mnenja izločil) Rok Praprotnik in Liljana Selinšek, je KPK ugotovila "kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb in uresničitev pričakovane koristi subjekta iz zasebnega sektorja". Gre za najem stavbe NPU, ki ga je vodilo ministrstvo za notranje zadeve oziroma Katarina Kresal, a se KPK ne izreka o imenih, pač pa o ravnanjih.

"Stavba, ki je predmet najema, se je v celoti opremila za potrebe organov ministrstva, preden je bila formalno najeta; pri tem so potekali usklajevalni sestanki med bodočim najemodajalcem in predstavniki ministrstva, o katerih ne obstajajo nobeni zapis(nik)i. Privilegirano komuniciranje samo z enim ponudnikom ter splošna netransparentnost kažeta na pričakovano korist za najemodajalca," piše v načelnem mnenju KPK.

"Izbrani ponudnik (najemodajalec) je aprila 2009 vodstvenemu delavcu ministrstva poslal ponudbo, v kateri je navedel, da jo pošilja skladno z dogovorom," je navedel Praprotnik in dodal: "Med kom točno so potekali dogovori, nismo mogli ugotoviti," saj KPK nima pooblastil za zasebni sektor (Ram Invest Igorja Pogačarja).

"Pravna država v Sloveniji je v težavah," je še komentirala Selinškova in dodala, da je komisija primer začela obravnavati leta 2010 in ga je zato morala obravnavati po starem zakonu, čeprav ji novi daje širša pooblastila, med drugim lahko predstojnika pozove k pisnemu pojasnilu spornih ravnanj ali razrešitvi koruptivnih funkcionarjev ali uslužbencev.

"Ne gre vedno samo za pravno in kazensko odgovornost, gre za javni interes, izražen v zakonu o integriteti in zakonu o preprečevanju korupcije: v uvodnih določbah piše, da se sprejema z namenom krepitve pravne države in integritete javnega sektorja. Če so za katerega koli javnega uslužbenca ugotovljena ravnanja, ki kršijo integriteto ali majejo ugled javnega sektorja, je to v nasprotju z javnim interesom. Kako se posamezniki odzovejo, bodisi kot kršitelji bodisi kot njihovi predstojniki, je njihova odgovornost," meni Praprotnik.

"Pričakujemo, da se takšna ravnanja ne bodo več dogajala," je dejala Selinškova.

Komentarjev 1
  • Janez Plaznik 17:16 10.avgust 2011.

    In kako je šele drugod, ker korupcija je povsod v državnih službah? Sicer ne bi bila taka štala glede izvajanja in spoštovanja ustave ter zakonodaje za oškodovance?