Zakon. Delodajalci so lani do novembra 443-krat zaposlovali na črno, so v nadzorih odkrili na inšpektoratu za delo. Ukrep, da mora delodajalec zaposlenega na črno zaposliti za nedoločen čas (to omogoča že veljavni zakon), pa so inšpektorji izrekli le 14-krat. Glavni inšpektor za delo Borut Brezovar razkriva, da so jih delodajalci upoštevali le v sedmih primerih. Tiste, ki jih niso, so dodatno oglobili.
• Napoved. Inšpektorat za delo za letos napoveduje več poostrenih nadzorov. Kdaj in koga bo nadziral, bo znano v kratkem. • Odločbe. Od 443 primerov ugotovljenih kršitev so inšpektorji izdali 360 odločb o kršitvi in 187 plačilnih nalogov. • 85. Toliko inšpektorjev je zaposlenih na inšpektoratu za delo. Dobra polovica jih je pravnikov, ki se ukvarjajo z nadzorom delovnega prava, trije so socialni inšpektorji, preostali pa inženirji, ki se v glavnem ukvarjajo z varnostjo in zdravjem pri delu.
Pogoj za zaposlitev
“Po naših ugotovitvah so zaposleni na črno največkrat ljudje, ki so zaposleni že drugje, in upokojenci,” razlaga prvi inšpektor za delo v državi. Pojasnjuje, da v takšnih primerih od delodajalca ne morejo zahtevati, naj osebo zaposli za nedoločen čas: “Že zaposleni ne more imeti dveh pogodb, pa tudi upokojenec ne more imeti dveh statusov.” Zato lahko inšpektorji (po obstoječi zakonodaji) izročitev pogodbe za nedoločen čas zahtevajo le pri tistih, ki so brez zaposlitve in so hkrati prijavljeni na zavodu za zaposlovanje.
A to se bo z novim zakonom, ki ureja področje zaposlovanja na črno, spremenilo. Ta še čaka na obravnavo v državnem zboru. Po novem bodo lahko inšpektorji ukrep za zaposlitev za nedoločen čas izrekli tudi za tiste neaktivne, ki niso prijavljeni v uradni evidenci. Poleg tega bo moral delodajalec poravnati prispevke in davke ter plačo za tri mesece pred ugotovitvijo, da je kršil omenjeni zakon.
Borut Brezovar, glavni inšpektor za delo
Če delodajalec z na črno zaposlenim delavcem ne sklene pogodbe o zaposlitvi, sledijo nove sankcije. Globa za takšno dejanje je od štiri do 20 tisoč evrov, pravi Brezovar. Opozarja, da sankcija ne izniči dejstva, da mora delavca zaposliti za nedoločen čas. A tu se naloga inšpektorata za delo konča. Zaposleni na črno pa se lahko odloči za tožbo. “Mi delavcu nimamo pravice izročiti pogodbe o zaposlitvi, lahko pa ga opremimo z informacijami in ga napotimo v tožbo (na delovno sodišče, op. p.). Stvar je stoodstotno iztožljiva,” postopek razloži glavni delovni inšpektor. Pojasnjuje, da je “treba vedeti, da nadaljevanje take zgodbe ne more biti prav optimistično. Pogodbo delavec sicer dobi, bo pa neprijazno delovno okolje, ko bo v službo prišel s sodbo sodišča.” Prav zato se zaposleni na črno le redko odločajo za tožbe.
Zaposleni na črno se le redko odločijo delodajalca zatožiti: “Oba vesta, da grešita. Prijava je podana le, če delodajalec ne izpolni svojega dela.”
Kršitelji pod drobnogledom
Delodajalca, ki je zaposloval na črno, inšpektorji obiščejo še večkrat: “Oglasimo se za nekaj minut, kadar smo v bližini. In dejansko smo imeli primere, ko je delodajalec večkrat kršil predpise,” pravi Brezovar. Ob tem razloži, da gre za kaznivo dejanje, če delodajalec na črno zaposluje dva človeka hkrati. Takšnih primerov so lani odkrili 19. Če na črno zaposluje le po enega in v več zaporednih nadzorih, to ne šteje za kaznivo dejanje.
