Kača, ki je zobala krokodile

Pošastna kača, imenovana Titanoboa cerrejonensis (velikanska boa iz Cerrejona), je pred več kot 60 milijoni let drsela skozi amazonski deževni gozd. Živalstvo je v času življenja teh bitij še okrevalo po izumrtju dinozavrov in drugih živali pred 65 milijoni let, ko je na Zemljo treščil asteroid. Kača bi bila lahko največji kopenski vretenčar na Zemlji.

Paleontologi so primerjali več deset centimetrov dolga vretenca s trenutno živečimi kačami in ugotovili, da je dolžina pošastne kače dosegla neverjetnih 13 metrov. Izkopana vretenca so bila skoraj dvakrat širša od vretenc najdaljše trenutno živeče kače – mrežastega pitona, ki meri v dolžino slabih deset metrov. Znanstveniki so odkrili nekaj vretenc in reber 28 posameznih kač, a nobene lobanje ali zob. Do danes je za največjo znano kačo veljal Gigantophis, ki je živel pred 39 milijoni let v Egiptu in je bil dolg okoli 11 metrov.


Najzgodnejši dokaz za živalsko življenje
Raziskovalci so izračunali, da bo tako velika kača za svoje preživetje v ekvatorialni Južni Ameriki potrebovala povprečno letno temperaturo od 30 do 34 stopinj Celzija. Kemične sledi, ki so ostale v 635 milijonov let starih skalah v Omanu, so poskrbele za najzgodnejši dokaz za živalsko življenje. Odkritje dokazuje tudi domnevo Charlesa Darwina, da so se preprosti organizmi skozi čas razvili v zapletenejše. Odkritje kaže še, da so bile spužve prvi večcelični organizmi na Zemlji. S pomočjo kemijskih analiz so namreč znanstveniki odkrili modificirane oblike holesterola, ki jih ustvarjajo le spužve.

Sledovi dokazujejo, da so organizmi obstajali še pred hudo ledeno dobo, ki je Zemljo prizadela pred 630 milijoni let, kar je precej zanimivo, saj so mnogi znanstveniki verjeli, da je ledena doba pospešila razvoj zapletenejših oblik življenja. Preproste oblike življenja so tako obstajale okoli 200 milijonov let, preden so se na Zemlji razvile rastline. Prva enocelična bakterija in preostale podobne oblike življenja so se prvič pojavile pred dvema in pol milijarde let. Najstarejši do zdaj najden fosil je bil star 580 milijonov let.