Slovenija
2069 ogledov

Kaj je kuhan pršut in kaj šunka?

šunka, rulada Shutterstock
Kuhan pršut je bistveno dražji od prešane šunke, toda ali je kaj boljši oziroma bi vsaj moral biti?

"Pogosto kupujem kuhan pršut, a se mi zadnje čase zdi, da ni nič boljši kot prešana šunka," pravi naša bralka. Kakšna je sploh razlika med kuhanim pršutom in prešano šunko? 

"Razlika med kuhanim oziroma pečenim pršutom in prešano šunko je v tem, da bi moral biti prvi izdelan iz celega stegna brez kosti, medtem ko je prešana šunka sestavljena iz posameznih večjih ali manjših kosov stegna ali celo pleč, ki ostanejo po obdelavi stegna in se nato v tehnološkem postopku sesavijo v blok,“ je pojasnil direktor podjetja Meso Kamnik Marko Višnar.

"Razlika je seveda v ceni"

"Razlika je seveda v ceni. Izrazito ceneni izdelki običajno niso izdelani iz integralnih stegen. Kuhan, oziroma pečen pršut Mesarja Antona iz Kamnika je vedno izdelan iz integralnega stegna slovenskega porekla. Če bralka posumi, da izdelek, deklariran kot pečen pršut, ne ustreza tem principom ima možnost vprašati prodajalko, oziroma izdelek skupaj z računom posredovati upravi za varno hrano, ki je pristojna za ugotavljanje primerov besednega zavajanja potrošnikov,“ še svetuje Višnar. 

Na upravi za varno hrano prijav na to temo še nimajo, pojasnjujejo pa, da je način poimenovanja "določen v drugem odstavku 22. člena Pravilnika o kakovosti mesnih izdelkov (Uradni list RS št. 59/2012), ki določa, da mora ime izdelka ustrezati vrsti in uporabljenem kosu mesa. Kot kuhan ali pečen pršut se lahko poimenuje samo izdelek iz celega izkoščičenega prašičjega stegna; kot kuhana ali pečena šunka (sem bi uvrstili tudi prešano šunko) se lahko poimenuje samo izdelek iz prepoznavnih kosov prašičjega stegna,“ pravijo. 

Za zavajanje visoka globa

Če bi inšpektor presodil, da je izdelek napačno poimenovan, bi podjetju grozilo od dva do deset tisoč evrov globe, če pa bi presodil, da je "nosilec dejavnosti z označevanjem ali načinom trženja kmetijskih pridelkov ali živil zavajal potrošnika v zmoto glede resničnosti podatkov“, pa lahko podjetju izreče od šest do 18 tisoč evrov globe, samostojmemu podjetnikiu pa od 600 do 1800. 

pršut | Avtor: Shutterstock Shutterstock
Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) takšnih vprašanj članov še niso prejeli. "Pršut je zakonodajno opredeljen kot zorjen kos prašičjega stegna s kostjo in kožo (tudi brez), je sušeno meso in mora biti zorjen najmanj 8 mesecev, trži pa se lahko v celem kosu, razrezan na manjše kose ali narezan na rezine. Šunka pa je zakonodajno opredeljana kot posušen in zorjen (do užitnosti) kos stegna katerekoli živali,“ pravi Marjana Peterman, prehranska strokovnjakinja z ZPS.

Če je iz koščkov mesa, mora biti to navedeno!

"Na drugi strani pa kuhan pršut in kuhana šunka nimata zakonodajne definicije, vendar potrošnik pričakuje, da je to enovit kos iz stegna živali. Kadar pa je izdelek iz mesa narejen iz razrezanih in nedefiniranih kosov mesa in nato prešan v neko obliko, pa mora biti potrošnik informiran (to je zakonodajna zahteva), da je ta izdelek 'sestavljeno meso, oblikovano iz koščkov',“ še dodaja Patermanova. 

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.