Referendum o arbitražnem sporazumu, s katerim slovenski premier Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Jadranka Kosor stopata na pot reševanja mejnega spora, je skoraj neizogiben.
Prehitevamo politike
Vsak politični kompromis, kar je tudi ta sporazum, ima dobre in slabe strani. Ker je bil sporazum do torka tajen, bo naša diplomacija šele zdaj morala dokazati, da ima argumente, ki bodo prinesli Sloveniji ugodno rešitev.
Preden vas s političnimi argumenti napadejo politiki, smo pogledali, kaj prinaša sporazum. Odgovorni urednik Goran Novković pa razmišlja, kaj želijo pridobiti najpomembnejši slovenski politiki.
Nevarnosti in koristi arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško
NEVARNOSTI:
1. Ni zagotovila. Ni popolnega zagotovila, da bomo dobili fizični koridor, to je dostop do mednarodnih voda.
2. Iztržili smo vse. Morda bi pred vstopom Hrvaške v EU s pogajanji lahko iztržili več. Odločitev arbitražnega sodišča bo znana šele po tem, ko bo Hrvaška že podpisala pristopno pogodbo z EU.
3. Konec celovitosti zaliva. Zelo verjetno se bomo odpovedali celovitosti Piranskega zaliva.
4. Mednarodni fiasko. Če sporazum na referendumu ne bi bil potrjen, bo to mednarodni fiasko za Slovenijo, večji, kot je bil fiasko na Hrvaškem, potem ko sabor ni potrdil sporazuma Drnovšek-Račan.
5. Politična kriza. Slovenija utegne pasti sredi gospodarske krize tudi v notranjepolitično krizo.
KORISTI:
1. Datum. V sporazumu je stanje na datum 25. 6. 1991. Vse, kar so Hrvati storili po tem datumu, se v arbitraži ne upošteva.
2. Meja. Reševanje meje v paketu, kar pomeni zmanjšanje napetosti med državama.
3. Gospodarske koristi. Manjše gospodarske težave med državama, več gospodarskega sodelovanja in posledično višji standard državljanov v obeh državah.
4. Stik. Obstaja velika možnost, da Slovenija pride do teritorialnega stika z mednarodnimi vodami.
5. Dosežek. Po sporazumu Drnovšek-Račan je to najugodnejša rešitev za nas. Vprašanje je, ali bo realno kdaj ugodnejša rešitev od tega sporazuma.
