Upokojenci
1. Se za zdajšnje upokojence karkoli spremeni (višina, način usklajevanja)?
Višin pokojnine reforma ne zadeva, pri usklajevanju pokojnin pa predlagamo, da bi se usklajevale s polovično stopnjo rasti plač in s polovico inflacije.

Tik pred upokojitvijo
2. Kdo bo še pobegnil vsem spremembam?
Kdor ima do upokojitve še eno leto in dva meseca. Z začetkom uveljavitve novega zakona leta 2011 se bodo določene zahteve že zvišale, vendar zelo postopno.

3. Kako se bo izračunavala pokojnina do leta 2015?
Do leta 2025 se bo izračunavala na podlagi sedanjega posodobljenega sistema. Postopno pa se bo upoštevalo vedno daljše obdobje za izračun.

4. Kako se bo zviševala starostna meja za upokojitev?
Pri pokojninski dobi je ne predlagamo. Ta je 38 let za ženske in 40 za moške. Predvidevamo zviševanje minimalne starostne meje, zato bodo nekateri zaradi starostnega pogoja kljub dopolnjeni pokojninski dobi morali še delati, ampak bodo zato prejeli ustrezne bonuse. Prehodno obdobje bo trajalo devet let.

Višina pokojnin po novem
5. Zdaj je povprečna starostna pokojnina 68 odstotkov povprečne plače. Koliko bo po novem sistemu?
To razmerje se bo samodejno še znižalo in se bo ustavilo nekje na 56 odstotkih – že pri zdajšnjem sistemu. Naš cilj pa je ravno to, da tukaj ostanemo. Če ničesar ne spremenimo, pa bodo morale biti toliko nižje.

6. Bodo imeli tisti, ki se bodo upokojevali po novem sistemu, nižje pokojnine, kot bi jih imeli po obstoječem?
Zelo odvisno od posameznega primera. V marsičem prepuščamo odločitev, kdaj se bo upokojil, posamezniku. Za marsikoga bo tudi višja, vendar bo za enako ali višjo moral delati dlje. Pokojnina pa bo v celoti odvisna od plačanih prispevkov.

7. Kaj pomeni podaljšanje izračunavanja z 18 na 35 let?
Vzorčne simulacije kažejo, da to prinese od pet odstotkov višje do pet odstotkov nižje pokojnine. Poudariti je treba, da je daljša osnova pravičnejša, da se ne bo dogajalo kot zdaj, da si nekateri namerno plačujejo nižje prispevke, ker že imajo zagotovljeno pokojnino iz dobrih 18 let in imajo na koncu višjo pokojnino kot tisti, ki so določene prispevke plačevali vso delovno
dobo.

Dva odstotka solidarnosti
8. Od kod bo država vzela za ničelni steber, ki bo vir univerzalne pokojnine?
Za univerzalno pokojnino bo vsak prispeval 1,5 ali dva odstotka od svoje bruto plače. Tukaj se solidarnost ohranja. Nad to pokojnino, ki bo znašala recimo 200 evrov, pa ne bo solidarnosti.

Mladi
9. Ali lahko nekomu, ki je danes star 30 let, obljubite, da se bo upokojil po sistemu, ki ga pripravljate?
Če bo vpeljan sistem navideznih računov, to lahko obljubim, po zdajšnjem sistemu pa ne morem. V sistemu navideznih računov imaš evidentirane prispevke in jasno znana pravila. Z zakonom se ne morejo zmeraj znova spreminjati. Pred desetimi leti so veljali popolnoma drugačni pogoji kot danes.

10. Bo pokojnina ob enaki vsoti vplačanih prispevkov enaka leta 2030 in 2050?
Ne, prilagajala se bo demografskim tablicam smrtnosti.

Študentsko delo
11. Če bodo študenti plačevali prispevke, ali se jim bo študentsko delo tudi štelo kot pokojninska doba?
Zagotovo. Višina pokojnine bo odvisna od vplačanih prispevkov.

12. Se bo lahko nekdo, ki bo delal kot študent, upokojil prej kot pri 65 letih?
Študentsko delo bo omejeno in ne bo moglo imeti toliko ur kot redno delo. Pokojninska doba se bo štela sorazmerno na podlagi opravljenih ur.

13. Kdo bo plačeval te prispevke, študenti sami ali delodajalci?
To še ni dorečeno, po navadi pa se za to zaveže delodajalca.

Obvestilo leta 2016
14. Kdaj in komu bo ZPIZ izdal prvo obvestilo o tem, kakšno pokojnino lahko pričakuje?
Upam, da leta 2016 za leto 2015. Na podlagi vplačanih prispevkov ga bodo dobili vsi.

Porodniška in pokojnina
15. Porodniška šteje ali ne šteje?
Med porodniškim dopustom država plačuje prispevke za pokojninsko zavarovanje. Ker so prispevki plačani, se porodniški dopust seveda šteje v pokojninsko dobo. Znižanje predpisane starosti zaradi otrok pa je časovni bonus, ki ga je država uvedla leta 1999 kot spodbudo mladim, da bi imeli čim več otrok. Ta bonus nima podlage v vplačanih prispevkih, zato ga po novem sitemu ne bo. V 80 odstotkih so ga izkoriščali moški.

16. Ali menite, da bi se starši za še enega otroka odločili zaradi obljube države, da bodo šli pri 65 letih lahko pol leta prej v pokoj?
Ta bonus pa nekaj stane. Mi menimo, da je treba s tem denarjem pomagati staršem z višjimi otroškimi dodatki in podobno.

Dodatno varčevanje
17. Se bodo zvišale davčne olajšave za dodatno pokojninsko varčevanje?
Treba je zvišati povprečno vplačilo. Ta so nizka, ker produkt ni zanimiv, tu je treba nekaj narediti. Če bo treba, bomo spremenili olajšave, menimo, da zdaj to ni potrebno, saj že zdajšnjih ljudje ne izkoriščajo v celoti.

"Amaterski pristop"
Soočenje. Ekonomist vs. pripravljalec reforme.

1. Z vidika finančne vzdržnosti je reforma na žalost predvidena prepozno, saj bo začela veljati šele po tem, ko se bodo baby-boom generacije, torej povojne generacije, upokojile.

2. Reforma nima resnih izračunov kot podlago za spremembe. Takšen pristop je amaterski, saj je ministrstvo za delo le prepisalo ukrepe iz drugih držav, na primer švedski model, kar zmore vsak.

3. Leta 2025 bo morda celo 65 let premalo. Upokojitveno starost bi bilo smiselno vezati na podaljševanje življenjske dobe.

1. Ta očitek deloma drži, se strinjam. Od leta 2011 do 2015 se bo ta generacija upokojevala, ampak zdaj smo že skoraj leta 2010, treba pa je ohraniti neko postopnost. Od leta 2000 do 2009 pa nismo naredili nič.

2. Izračuni še niso končani, so v pripravi, bodo pa pripravljeni, preden bomo začeli pisati zakonske tekste. Zdaj se pogovarjamo samo o izhodiščih.

3. Bolj kot prisila delujejo kazni in nagrade. Po mojem mnenju je najpomembnejše razmerje med zadnjo plačo in prvo pokojnino. Če pri minimalnih pogojih dobiš pokojnino v višini tretjine plače, razmisliš. Če pa bi dobil 80 odstotkov, potem nisi nor, da bi še naprej hodil v službo.