Slovenija
102 ogledov

Kaj se je zgodilo z mladoletnimi begunci, ki so jih hoteli namestiti v Kranju?

Begunci v Dobovi M. K.
Po informaciji, da država želi namestiti šest mladoletnikov v dijaškem domu v Kranju, se je zgodila peticija in protest. Otrok v Kranju niso namestili, a kljub temu, da je del javnosti morda na njih pozabil, to še ne pomeni, da mladoletnikov brez spremstva ni več v Sloveniji.

"Otroci, ki smo jih nameravali namestiti v kranjski dijaški dom, so bili nato nastanjeni v krizne centre," so nam po več vprašanjih le odgovorili na ministrstvu za notranje zadeve, a najverjetneje tudi to ni stalna namestitev.

Že dlje časa namreč potekajo dogovarjanja med ministrstvi za notranje zadeve, za izobraževanje in za delo, da bi za te otroke vzpostavili poseben center. Tam naj bi bili, kot nam je skopo pojasnila predstavnica notranjega ministrstva Sabina Langus Boc, deležni ustrezne strokovne podpore, prevajalcev in drugih ustreznih pogojev, da bodo obravnavani na primeren način.

"Po naših informacijah se ministrstva med seboj še dogovarjajo in iščejo primerno lokacijo," nam je dejala tudi Marina Uzelac iz Slovenske filantropije, ki dodaja, da v iskanje rešitve nevladne organizacije niso bile povabljene. Tako tudi ni jasno, ali ministrstva nameravajo vse otroke nastaniti na eno lokacijo ali več ločenih.

Velika mera improvizacije v kriznih centrih

Trenutno v krizne centre za mlade po Sloveniji nameščajo le mladoletnike mlajše od 15 let, ki jim v azilnem domu ne morejo zagotoviti primernega varstva, a tudi to ni primerna namestitev. Kot opozarjajo strokovni delavci, so v veliki meri podvrženi lastni improvizaciji.

"Ob namestitvi sicer pridejo prevajalci, potem pa si z njimi lahko zelo malo pomagamo. Mi bolj ali manj improviziramo, kar se komunikacije tiče," je izpostavila direktorica Centra za socialno delo Radovljica Urška Repar Justin, v okviru katerega deluje Krizni center za mlade Kresnička. Tam so trenutno nastanjeni trije mladoletniki brez spremstva. Vse so sicer že vključili na tečaje angleščine in slovenščine, zato je sčasoma komunikacija s strokovnimi delavci postala lažja. A kljub temu bi poleg dodatne kadrovske okrepitve potrebovali še psihologa in vsaj občasno prisotnost prevajalcev.

Vsi trije otroci nameščeni v Lescah si sicer želijo nadaljevati pot naprej v Nemčijo. "Dejstvo pa je, da bo nekaj teh otrok moralo ostati tudi v Sloveniji, saj ima Nemčija izredno stroge pogoje za združevanje. Nekateri otroci imajo družino še vedno v Afganistanu ali Siriji in so bili oni izbrani, da gredo za boljšim življenjem," je še povedala Repar Justinova.

Pomembna je individualna obravnava

Najbolje za otroke je po besedah Repar Justinove, da se jih čim prej vključi v šolanje: "Najhuje za otroke je, da se čaka." Tukaj je pomembna tudi individualna obravnava, saj so nekateri že bili vključeni v izobraževanje, drugi pa v primerjavi s svojimi vrstniki na področju izobraževanja močno zaostajajo.

Kako dolgo naj bi bili otroci nastanjeni v kriznih centri oziroma kakšno obliko namestitve za njih država načrtuje, ne vedo niti na centrih za socialno delo, kjer so otroci trenutno nastanjeni. Repar Justinova ob tem poudarja, da je nujna individualna obravnava, saj gre za zelo različne otroke z različnih okolji in z različnimi problemi: "Pomembno je, da se jih začne integrirati tudi v naše vrednote, kar pa bi bilo težko, če bi bila večja skupina nameščena skupaj. Mladoletnike bi bilo bolje namestiti v manjše skupine po največ šest posameznikov."

Komentarjev 9
  • Papaja Popi 16:18 17.marec 2016.

    In Kran v Kranj in še in še................

  • dragec 13:08 17.marec 2016.

    kaj, če bi jih spravili k Grimsiču,ali SSDSS Kranja???

  • Zmago 10:53 17.marec 2016.

    Ferluci to imaš pa prav. Sklanjanje, dvojina,.............. ampak za to boli @KONJA K...