Če ne bomo imeli takšnega občutka, bomo še bolj neradi zategovali pas. Zakaj bi se odrekali, če pa nam grozi, da bodo naše prihranke nekateri strpali v svoj žep? Takšne, zelo upravičene dvome državljanov sta zanemarili tako Pahorjeva kot tudi prejšnja Janševa vlada.
Izboljšanje učinkovitosti organov pregona je zato za izvedbo socialnih reform pomembno skoraj tako kot prihranki v javnem sektorju. Vlada doslej ni pokazala, da se tega zaveda.
Zanemarjeno pa je tudi vprašanje učinkovitosti sindikalistov in delodajalcev. Oboji prenavljajo neštetokrat prežvečene misli. So sploh zmožni napraviti premik v glavah in v ravnanju? Če ne, bi bilo treba preveriti njihovo reprezentativnost – ne ustanov, pač pa njihovih šefov.
Seje ekonomsko-socialnega sveta niso le socialna pogajanja. So tudi PR. Državljane je treba prepričati, da se ne bodo preveč upirali odrekanju. Revne, da ne bodo prepogosto štrajkali, bogate pa, da ne bodo zelo lobirali na primer za socialno kapico. Prepričevanje pa pomeni marsikaj drugega kot besedovanje pozno v noč.
moramo se zavedati ,da z kronanjem Janše ni prišlo do nobenih socialnih pravdnih sprememb,kar v nadaljevanju pomeni padanje demokracije...spremembe prihajajo in vidimo kake....