Premoženje se po smrti lastnika deli dedičem, razdeli pa se na podlagi zakona o dedovanju ali
oporoke. Če ta obstaja, ima prednost pred dedovanjem po zakonu.
Kdaj napisati oporoko
V večini primerov se ljudje za oporoko odločijo v višji starosti, pravi odvetnica
Tanja Bohl. Zato tudi notar
Uroš Kos svetuje, naj jo napišejo tisti, ki imajo več premoženja, več otrok,
zunajzakonske otroke, skratka tisti, ki sumijo, da bi lahko po njihovi smrti prišlo do sporov
zaradi delitve premoženja, ali preprosto želijo premoženje nameniti nekomu drugemu in ne le
svojcem.
Kam po oporoko
"Oporoka, ki je ustrezno napisana, je veljavna, tudi če ni napisana pri notarju ali
odvetniku," pravi Kos.
"Vprašanje pa je, ali jo bodo po smrti oporočitelja našli," pravi Bohlova. To vprašanje je
pri "uradni" oporoki odveč, saj jih morajo odvetniki in notarji vpisati v register oporok, kjer
sodišče pred začetkom zapuščinskega postopka preveri, ali oporoka obstaja. Naj omenimo, da v
registru oporok teh ne hranijo, temveč so zapisani le nekateri podatki, na primer kje se oporoka
hrani.
Morate biti razsodni
"Oporoko lahko napiše vsak, ki je oporočno sposoben (razsoden), torej razume svoje ravnanje
in njegov pomen, in je star vsaj 15 let," pojasnjuje Kos. Če tega pogoja ne izpolnjuje, to
pomeni, da ni sposoben razsojanja, zato je takšna oporoka neveljavna.
Kaj pa, če ni dedičev ali oporoke?
|
|
Dedičev ni. Zapuščina postane last Slovenije. Tako je tudi, če obstajajo
sorodniki, a so zunaj zakonsko določenih treh dednih razredov (torej zakonito dedovanje).
|
Kaj potrebujete
K notarju oziroma odvetniku morate s seboj prinesti osebni dokument, ob podpisu pa morata biti prisotni tudi dve priči. Ti naj ne bi bili v sorodstvenem razmerju oziroma dediča. Priče lahko priskrbi tudi notar oziroma odvetnik.
Kaj naj oporoka vsebuje
V oporoki morajo biti zapisani podatki tistega, ki jo sestavlja, torej podpisnika, in podatki oseb, ki se jim se namenja. Seveda mora biti jasno zapisano, s koliko premoženja se razpolaga.
Koliko vas bo to stalo
Strošek oporoke je odvisen od vrednosti premoženja, če ga je mogoče oceniti. Najnižja notarska pristojbina, ki jo mora posameznik poravnati, znaša 22,2 evra, najvišja pa 412,8 evra, pravi Kos. Dodaja, da ko vrednosti premoženja ni mogoče oceniti, notar zaračuna porabljeni čas, in sicer za vsake začete pol ure dela 23 evrov.
