Slovenija
24 ogledov

"Kakšni pa so stranski učinki koktejlov?"

TZ lepota in zdravje 24.10.07, cepljenje, injekcija, pacijent, bolnica, sestra, Dejan Mijović
Z današnjim dnem se je začel teden cepljenja, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila, da bi spodbudila zavedanje vloge cepljenja za zdravje in opozorila na pomen cepljenja za izkoreninjenje nekaterih nevarnih nalezljivih bolezni. Letošnje globalno geslo je Zmanjšajmo razlike - cepljenje za vse.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) priporočajo pravočasno cepljenje proti nalezljivim boleznim in svetujejo, da svojega zdravnika povprašate, katera cepljenja priporoča. "S tem, ko se cepite, zaščitite sebe, svoje najbljižje in tudi svojo okolico," poudarjajo na NIJZ.

"Cepljenje, s katerim vsako leto na svetovni ravni rešimo več kot tri milijone življenj, je ukrep, ki mu v zgodovini medicine ni para in ima enormen vpliv tudi na gospodarski in na družbeni razvoj. Zato bi vsaka vlada oziroma vsaka učinkovita politika morala stroške, povezane s cepljenjem, razumeti in jih obravnavati kot naložbo," meni Marko Vudrag iz NIJZ .

Izbruhi ošpic zaradi necepljenosti

V Evropi in tudi v Sloveniji so v zadnjih letih ponovno izbruhnile ošpice. "Izbruhi ošpic se pojavljajo zaradi povečanega števila ljudi, ki proti ošpicam niso bili cepljeni in so zato dovzetni za okužbo," pravijo na NIJZ.

Precepljenost proti ošpicam je v Sloveniji padla pod 95 odstotkov, mejo, ki naj bi zagotavljala, da se bolezen ne širi. Leta 2013 so v Evropi zabeležili 31.685 primerov ošpic, kar je za 348 odstotkov več v primerjavi z letom 2007. Največje število bolnikov je bilo v Nemčiji, Italiji, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem.

Od marca 2014 do februarja letos pa je zbolelo 3760 ljudi, od katerih jih skoraj tri četrtine ni bilo cepljenih, slaba desetina je bila cepljenja z enim odmerkom, šest odstotkov z dvema odmerkoma, za 13 odstotkov pa ni bilo podatka o cepljenju.

Ošpice v Sloveniji spet od 2010

Z ošpicami se v zadnjih letih srečujemo tudi v Sloveniji. Od leta 2000 do 2009 zdravniki niso zabeležili nobenega primera ošpic, po desetih letih odsotnosti pa so se ošpice spet pojavile v letu 2010, ko jih je tujec vnesel v Slovenijo, nato pa se je bolezen prenesla še na dve osebi.

V naslednjih letih so se pojavljali večinoma posamični vneseni primeri, ki so potem bolezen prenesli še na nekaj prebivalcev Slovenije. Lani je bilo tako skupaj zabeleženih kar 52 zbolelih z ošpicami, osem primerov v povezavi z vnosom iz Bosne in Hercegovine, 44 pa v povezavi z mednarodno pasjo razstavo v Vrtojbi.

Letos so do sedaj zabeležili 17 zbolelih z ošpicami, od teh jih je vsaj osem povezanih z vnosom iz Bosne in Hercegovine, dva pa z vnosom iz Avstrije. Februarja letos je za ošpicami zbolela tudi medicinska sestra s pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

"Eliminacija ošpic le s cepljenjem"

"Le z vzdrževanjem visoke precepljenosti si lahko obetamo eliminacijo ošpic, saj le tako lahko preprečimo večje širjenje bolezni v populaciji v primeru vnosa bolezni v državo. Ljudje velikokrat mislijo, da gre pri ošpicah za nenevarno akutno vročinsko bolezen z izpuščajem, ki mine sama po sebi, premalo pa poznajo zaplete pri tej bolezni, ki so pogosti in včasih tudi težki in celo s smrtnim izidom," opozarjajo na  NIJZ.

Ošpice lahko povzročijo tudi smrt. Lahko jih prebolevamo blažje, kot hud prehlad s povišano telesno temperaturo in izpuščajem, pri zapletih se lahko razvije pljučnica, vnetje ušes, bolezen lahko povzroči slepoto ali vnetje možganov.

"Nasprotniki cepljenja se pozabijo vprašati, kakšni so stranski učinki koktejlov, ki jih dobiva otrok, da bi mu odleglo, če zboli za ošpicami in se njegov organizem teden dni bori s temperaturo okrog 40 stopinj Celzija," dodaja Vudrag.

dezurni@zurnal24.si

Z današnjim dnem se začenja teden ceplenja, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila, da bi spodbudila zavedanje vloge cepljenja za naše zdravje in opozorila na pomen cepljenja za izkoreninjenje nekaterih nevarnih nalezljivih bolezni, so danes sporočili iz Nacionalnega instituta za javno zdravje (NIJZ).
Obeleževanje je priložnost za povečanje ozaveščenosti o pomenu cepljenja in poudarjanje pomembnosti tega preventivnega ukrepa, ki dokazano rešuje življenja. Na NIJZ priporočajo pravočasno cepljenje proti nalezljivim boleznim in svetujejo, da svojega zdravnika povprašamo, katera cepljenja nam priporoča, da s tem zaščitimo sebe, svoje najbližje in tudi svojo okolico.
V zadnjem času v različnih državah Evrope in tudi v Sloveniji spremljamo ponovne izbruhe ošpic. Izbruhi ošpic se pojavljajo zaradi povečanega števila ljudi, ki proti ošpicam niso bili cepljeni in so zato dovzetni za okužbo.
Leta 2013 so v Evropi zabeležili 31.685 primerov ošpic, kar je za 348 odstotkov več v primerjavi z letom 2007. Največje število bolnikov je bilo v Nemčiji, Italiji, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem.
Od marca 2014 do februarja letos pa je zbolelo 3760 ljudi, od katerih jih skoraj tri četrtine ni bilo cepljenih, slaba desetina je bila cepljenja z enim odmerkom, šest odstotkov z dvema odmerkoma, za 13 odstotkov pa ni bilo podatka o cepljenju.
Evropski teden cepljenja, ki poteka ta teden, letos poteka pod geslom Zavezanost k cepljenju. Svetovni teden cepljenja pa bo po vsem svetu potekal v zadnjem tednu aprila, letošnje globalno geslo pa je Zmanjšajmo razlike - cepljenje za vse. Stroka namreč ugotavlja, da je cepljenje rešilo več življenj kot kateri koli drug javnozdravstveni ukrep.
Škodo, ki jo nasprotniki cepljenja pripisujejo ukrepu, s katerim je mogoče res učinkovito zajeziti širjenje hudih nalezljivih bolezni, je treba šele dokazati, kajti vsi dosedanji »dokazi« o krivdi za avtoimunska obolenja niso nič drugega kot pravljice kognitivne namišljene resničnosti, trdi doc. dr. Marko Vudrag.

Specialist higiene, ki vodi novogoriško območno enoto Nacionalnega inštituta za javno zdravje in je odgovoren za področje nalezljivih bolezni, opozarja, da so bile te bolezni pred ero cepljenja uničujoče; ne le za posameznike, ampak za naselja, mesta, pokrajine, dežele. »Cepljenje, s katerim vsako leto na svetovni ravni rešimo več kot tri milijone življenj, je ukrep, ki mu v zgodovini medicine ni para in ima enormen vpliv tudi na gospodarski in na družbeni razvoj. Zato bi vsaka vlada oziroma vsaka učinkovita politika morala stroške, povezane s cepljenjem, razumeti in jih obravnavati kot naložbo,« trdi Marko Vudrag.

Ob evropskem tednu imunizacije, ki se začenja v sredo, velja ob aktualnem dogajanju, povezanem z izbruhi ošpic, opozoriti, da je v Sloveniji precepljenost s kombiniranim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam že predlani pristala na meji, ponekod tudi pod njo, ko zaščita ni več celovita. To se je odrazilo v sosledju kar nekaj izbruhov ošpičnih obolenj pri nas, sicer »uvoženih« iz tujine, nazadnje pred tednom dni na Goriškem.

Proti trojni grožnji

Zato si med številnimi cepivi, pa naj sodijo v sklop obveznega ali prostovoljnega, brezplačnega ali samoplačniškega cepljenja, za zaščito pred okužbami s humanimi papiloma virusi, z virusom klopnega meningoencefalitisa, hemofilusom influence b, hepatitisom B ali za zaščito pred meningokoknimi okužbami, podrobneje poglejmo cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Zakaj kombinacija proti tem trem, danes domala že pozabljenim boleznim?

Mumps je nalezljiva virusna bolezen, pri kateri pride do akutnega vnetja obušesne žleze slinavke, lahko pa tudi do vnetja drugih žlez slinavk, možganskih ovojnic, mod, jajčnikov ali trebušne slinavke; če pri moških okužba z virusom mumpsa povzroči vnetje mod, je tveganje za neplodnost kar 25-odstotno. Rdečke so še posebno nevarne za deklice oziroma za ženske; če ženska zboli v prvem trimesečju nosečnosti, bolezen lahko povzroči splav, mrtvorojenost ali prirojene napake ploda (slepota, srčne hibe). Ošpice lahko, tako kot prej omenjeni bolezni, povzročijo tudi smrt; kadar je prebolevanje bolezni blažje, se kaže kot hud prehlad s povišano telesno temperaturo in izpuščajem, pri zapletih se razvije pljučnica, vnetje ušes, bolezen lahko povzroči slepoto ali vnetje možganov.

Sindrom cepljenja – velika želja, hitra pozaba

Prim. dr. Breda Zakotnik, specialistka pediatrije s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC, opozarja na fenomen v odnosu do cepljenja, pred njim in po njem. Ljudje si takrat, ko cepiva, ki bi jih zaščitilo pred katero od nalezljivih bolezni in njenimi posledicami, še ni, želijo takšno možnost zaščite. Ko pa cepivo zagotovi dobro precepljenost – po tej zaslugi so (skorajda) izginila številna huda obolenja, črne koze, rdečke, davica, steklina, poliomelitis … –, ljudje sčasoma pozabijo, kako hude so lahko posledice teh bolezni. Vznikati začnejo dvomi v potrebnost cepljenja, motivacija za zaščito se zmanjša, povečevati se začne strah pred neželenimi učinki cepljenja.

»Zdi se, da preveč z lahkoto pozabimo, da nam spominska imunost, ki nastaja po cepljenju, zagotavlja privilegij, ki se mu reče varnost,« meni Vudrag in dodaja, da se, denimo, pri ošpicah, tudi nasprotniki cepljenja pozabijo vprašati, kakšni so stranski učinki (kemičnih) koktejlov, ki jih dobiva otrok, da bi mu odleglo, če zboli za ošpicami in se njegov organizem teden dni bori s temperaturo okrog 40 stopinj Celzija. Leta 1968, pred začetkom cepljenja, so v Sloveniji zabeležili 62.228 primerov ošpic, po cepljenju dolga leta nobenega, lani, po upadu mejne kvote precepljenosti, pa 44.

Pri nas se vsako leto rodi okrog 22.000 otrok. Če kombinirano cepivo, ki jih zaščiti tudi pred ošpicami, ne bi bilo del rednega (obveznega) cepilnega programa, bi glede na podatke o obolevnosti brez zaščite pri nas zaradi posledic te bolezni vsako leto umrlo približno 40 otrok. Dr. Vudrag posledice vzporeja z možnostjo za hujšo alergično reakcijo, ki se lahko pojavi kot odziv na cepivo: »Ta možnost se pojavlja v enem primeru na milijon cepljenj. To pomeni, da bi se pri nas pri enem otroku na vsakih 45 let lahko pojavila hujša alergijska reakcija.«
Z ošpicami se v zadnjih letih srečujemo tudi v Sloveniji. Pri nas od leta 2000 do 2009 nismo zabeležili nobenega primera ošpic, po 10 letih odsotnosti pa so se ošpice spet pojavile v letu 2010, ko jih je tujec vnesel v Slovenijo, nato pa se je bolezen prenesla še na dve osebi.
V naslednjih letih so se pojavljali večinoma posamični vneseni primeri, ki so potem bolezen prenesli še na nekaj prebivalcev Slovenije. Lani je bilo tako skupaj zabeleženih kar 52 zbolelih z ošpicami, osem primerov v povezavi z vnosom iz Bosne in Hercegovine, 44 pa v povezavi z mednarodno pasjo razstavo v Vrtojbi.
Letos so do sedaj zabeležili 17 zbolelih z ošpicami, od teh jih je vsaj osem povezanih z vnosom iz Bosne in Hercegovine, dva pa z vnosom iz Avstrije. Februarja letos je za ošpicami zbolela tudi medicinska sestra s pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
"Le z vzdrževanjem visoke precepljenosti si lahko obetamo eliminacijo ošpic, saj le tako lahko preprečimo večje širjenje bolezni v populaciji v primeru vnosa bolezni v državo. Ljudje velikokrat mislijo, da gre pri ošpicah za nenevarno akutno vročinsko bolezen z izpuščajem, ki mine sama po sebi, premalo pa poznajo zaplete pri tej bolezni, ki so pogosti in včasih tudi težki in celo s smrtnim izidom," so opozorili na NIJZ.
Komentarjev 2
  • JONIJONI 18:35 22.april 2015.

    Tudi, če cepivo deluje, deluje za kratek čas. S tem smo možnost, da zbolimo samo prenesli v starejše obdobje, ko je verjetnost komplikacij dosti večja!!

  • JONIJONI 18:34 22.april 2015.

    Ošpice so bile vedno in vedno bojo v majhnem obsegu. To bi lahko potrdil vsak pediater a kaj, ko ne sme. Zanimivo je, da zbolevajo cepljeni 1x, cepljeni 2x in nikoli cepljeni v enakem obsegu. Kaj to pomeni, da ...prikaži več cepivo deluje?? Ne rabiš bit genij, da ugotoviš, da ne!!!!