Avtorica dr. Maca Jogan v pričujoči monografiji obravnava delovanje Katoliške cerkve (KC) na Slovenskem na različnih področjih družbenega in individualnega delovanja. Osredotoči se na obdobje, ki sega od konca 19. do začetka 21. stoletja. V središče obravnave je postavila poskuse ohranjanja ter izboljševanja položaja in vloge Cerkve v vrtincu družbenih, tehnoloških in političnih sprememb, piše recenzentka dr. Sonja Bezjak.
Raziskovanje vloge Katoliške cerkve na Slovenskem je že več desetletij ena od stalnic v raziskovalnem delu Joganove; od prve knjige s tega področja (Ženska, cerkev in družina) je minilo že več kot trideset let. „V žarišču mojega spoznavnega zanimanja je bilo najprej krščansko / katoliško razlaganje spolnega reda s posebnim poudarkom na položaju žensk in družine, potem vsestranska prizadevanja za rekatolizacijo slovenske družbe od konca 19. stoletja naprej, ko se je prvič zelo odkrito pojavilo »družbeno zlo“ v obliki boja za socialne, ekonomske in politične pravice zlasti žensk. Ta tematika je zaradi sekularizacije spet v ospredju v zadnjih desetletjih, ko se KC postavlja v vlogo nosilke »moralne prenove« slovenske družbe, ki da jo je pokvaril »brezbožni ateizem«. V novejšem času sem raziskovala politizacijo veroučnih učbenikov v času zgodnjega socializma in po njegovi odpravi (v samostojni državi).“
Družbeno zlo je po mnenju avtorice neločljivo povezano s samo usmerjevalno in nadzorno funkcijo katoliške Cerkve v upravljanju ljudi. Nadzorna vloga slednje je izrazitejša in bolj natančno opredeljena zlasti v prelomnih družbenih stanjih. V razvoju slovenske družbe, ki je ključni predmet obravnave, se je KC od konca 19. stoletja do danes srečevala z različnimi izzivi, ki so jih povzročala zlasti delavska in ženska gibanja, katerih cilj je bil zmanjševanje raznolike diskriminacije v družbi. V skladu s tradicionalno doktrino je za KC to vrenje predstavljalo zlo, ki je doseglo vrhunec v socializmu, je zapisano v recenziji.
Žensko sovražne stare vsebine
V monografiji v štirih poglavjih avtorica obravnava religijsko socializacijo v spremenljivem družbenem okolju, rekatolizacijo v zadnjih desetletjih, katoliški diskurz o ohranitvi "čudežne" ženskosti in nevarnostih emancipacije ter dejavnost vojaškega vikariata.
Ugotavlja, da naj bi bila ena od najhujših stranpoti modernega razvoja emancipacija žensk, zlasti možnost, da svobodno odločajo o spočenjanju in rojevanju otrok; prav to naj bi imelo "smrtonosne učinke" na družino in naj bi rušilo "naravni red". "Izhod, ki ga je za sedanjost izoblikoval papež Janez Pavel II, je v katoliškem "novem feminizmu", ki teži po ohranjanju dostojanstva žene (ženske kot poročene matere) brez nevarnosti "pomoženja", oziroma tega, da bi ženske posegale na vsa področja družbenega življenja."
"Če upoštevamo različne vidike delovanja KC, lahko ugotovimo, da je v začetku 21. stoletja za besednim posodobljenjem stara vsebina, ki je spet predvsem žensko sovražna. To je umetelno prikrito s skrbjo za ohranitev »prave vloge žensk«. KC je hkrati, kljub vsej navidezni prijaznosti in človekoljubnosti, zagovornica »vitke« države (z dobrodelnostjo) in rušenja javnega državno organiziranega zadovoljevanja temeljnih človekovih potreb in pravic do izobraževanja, zdravstva, ...“
Dr. Maca Jogan meni, da bi knjiga Katoliška cerkev in družbeno zlo lahko prispevala k spoznanju, kaj pomeni sistematično in organizirano delovanje KC, da bi se ohranila kot "stara, a večno mlada" urejevalka in nadzornica vsega življenja in delovanja, od posamezne osebe do državne ureditve. Knjigo najdete na tej povezavi.
dezurni@zurnal24.si
Katoliška Cerkev je družbeno zlo.