Ali ustanavljate vatikansko ali katoliško univerzo? V javnosti glede pojmovanja vlada zmeda.
Poznamo samo dva tipa univerz, pri katerih kot ustanoviteljica sodeluje Katoliška cerkev: prve so katoliške, druge cerkvene univerze. Mi ustanavljamo katoliško. To je povsem običajna, laična univerza, ki izvaja študijske programe z najrazličnejših področij, od humanistike in družboslovja prek tehnike in naravoslovja do socialnega dela; ni omejena na določeno teološkoštudijsko področje. Cerkvene univerze nasprotno izvajajo programe za potrebe poklicev v Katoliški cerkvi, in ker je za vse sodelujoče profesorje potrebno soglasje svetega sedeža, so zahteve za sodelujoče profesorje obsežnejše. Pri katoliških univerzah lahko sodelujejo tudi neverujoči profesorji in profesorji drugih veroizpovedi.
To bo skratka zasebna univerza ...
Tako je in program, ki ga bo izvajala, bo večinoma javni. To pomeni, da so študijski programi akreditirani pred svetom za visoko šolstvo. Diplomanti bodo tako imeli javno veljavno izobrazbo.
V kateri razvojni fazi pa je univerza?
Kot krovna pravna oseba, organizacija, ki zdaj vzpostavlja celotno infrastrukturo, je bil ustanovljen Katoliški inštitut, poleg njega pa še druge pravne osebe, ki se bodo povezale v univerzo. Po naši zakonodaji so za postavitev te potrebne vsaj tri fakultete, ki izvajajo študijski program na treh področjih. Najprej moramo tako ustanoviti tri fakultete.
Najprej je torej treba ustanoviti eno fakulteto in nato še dve, šele potem bo Cerkev imela svojo univerzo, kajne?
Tako je. Ravno te dni smo ustanovili prvo fakulteto prihodnje katoliške univerze – fakulteto s področja poslovnih ved. Ta bo najbrž naslednje študijsko leto začela delovati v Ljubljani. Usmerili se bomo predvsem v Ljubljano, v njeno središče.
Kakšno vlogo ima pri ustanavljanju univerze ljubljanski škof, monsinjor Anton Jamnik, ki je na začetku veljal za najodgovornejšega človeka za ta cerkveni projekt?
Univerza se ustanavlja pod okriljem Slovenske škofovske konference, katere član je tudi naš nadrejeni škof. On od blizu spremlja in nadzira razvoj projekta univerze.
Že imate kadrovsko strukturo profesorjev?
Seveda. Brez celotne kadrovske strukture, študijskega programa z vsemi nosilci, vso mednarodno primerljivostjo, vsemi kompetencami, vsemi možnostmi mednarodnega sodelovanja in brez ustreznih prostorskih razmer namreč fakultete in programov niti ni mogoče akreditirati. Vse to je bilo predstavljeno za fakulteto s področja poslovnih ved, tako da so pogoji za začetek njenega delovanja formalno vzpostavljeni.
Kdo pa bo vaša predavateljska zvezda? Bo med predavatelji katero javno znano ali medijsko prepoznavno ime?
Večina naših profesorjev je poznana v javnosti. Vsi so zelo kvalitetni. Ne potrebujemo pa fakultete individualnih asov, če tako rečem, ampak ekipo, ki bo dobro delovala in ji bo res v središču študent kot subjekt ter si bo želela oziroma prizadevala zagotoviti možnosti za raziskovalno, pedagoško delo.
Lahko navedete vsaj eno ime?
Za zdaj ne. Vsa imena bodo znana najkasneje z razpisom študija.
Je res, da ste profesorsko strukturo precej agresivno iskali na ekonomski fakulteti v Ljubljani, kar trdi njen dekan in nekdanji finančni minister Dušan Mramor?
Iskali in pridobili smo kakovostne profesorje. Z rektorji in dekani smo se osebno srečali in jim predstavili svoj projekt in možnosti sodelovanja. Za sodelovanje z nami so profesorji pridobili pisno soglasje delodajalca, pri katerem so zaposleni.
Kateri bosta drugi dve fakulteti prihodnje univerze?
Ena bo s področja humanistike, tudi družboslovja, druga pa s področja socialnega dela in zdravstva.
Bodo morali biti študenti vaših fakultet po veroizpovedi katoliki?
Seveda ne. Niti profesorji. Še več: zaželeno bo, če bodo oboji tudi drugih veroizpovedi. Naša fakulteta ne bo geto, ampak odraz odprte družbe. Bomo pa imeli svojo, katoliško identiteto. Cerkev je konec koncev ustanoviteljica fakultete ali univerze in teži k zagotavljanju katoliške identitete celotnega študijskega in raziskovalnega procesa. To je glavna razlika.
Kako se bo uradno imenovala univerza oziroma kdaj bo to znano?
Lahko bo katoliška univerza, lahko katoliški inštitut, kakršen je v Parizu v Franciji (tam pod imenom katoliški inštitut deluje katoliška univerza), lahko univerza Alojzija Šuštarja ... to je še odprto. Bomo videli.
Če vas prav razumem, eno leto pred študijem veste, kje bodo prostori nove fakultete, imate kadrovsko pokritost, finančno podporo in pravno podlago, torej vse, da začnete jeseni 2010. Kdaj bo dokončni DA za začetek študija?
Ali se bo v študijskem letu 2010/11 začel izvajati študijski program, bo moralo biti jasno januarja.
Mramor trdi, da v Sloveniji ni potrebe po toliko zasebnih univerzitetnih poslovnih programih, da je ekonomska fakulteta v Ljubljani odlična fakulteta, ki kotira na šanghajski lestvici, in da katoliška fakulteta niti približno ne bo mogla biti dobra izobraževalna ustanova.
Fakulteta za poslovne vede bo odlična fakulteta, ker ima kakovostne in predane profesorje in bo vključena v mednarodno mrežo katoliških univerz in fakultet, ki šteje več kot 1.200 institucij. Naši diplomanti bodo imeli odprta vrata doma in v svetu. Prepričan sem, da se bomo pri konkurenci v svobodnem šolstvu izvrstno odrezali. Za študente se bomo borili.
Koliko študentov bo s študijskim letom 2010/11 štela prva generacija poslovne fakultete?
Ne načrtujemo množičnega študija, v začetku naj bi bilo študentov nekaj deset. Razredi pa niti dolgoročno ne bodo veliki, kajti če je v predavalnici več sto študentov, ni mogoče kakovostno izvajati študijskega dela.
Kako se boste obranili pred očitki elitizma?
Če bo to elitizem v strokovnosti in vrednotah, ga podpiramo in si ga želimo, nikakor pa to ne bo elitizem v drugačnih merilih.
Kakšna bodo merila izločanja, če bo prošenj za študij preveč?
Iskali bomo predvsem motivirane študente, take, ki si res želijo študirati in v roku doštudirati, nato pa se vračati in se vpeti v mednarodno sodelovanje – take, ki bodo pripravljeni univerzi tudi kaj vračati, kajti od nje bodo zelo veliko prejeli.
Koliko bo stal študij?
Šolnina bo, saj je to način, kako doseči resnost študentov pri študiju. Tudi v svetu na državnih, javnih univerzah šolnine večinoma obstajajo.
Kateri model šolnin boste posnemali?
Recimo model Velike Britanije. Tam so šolnine, čeprav so univerze državne. Ampak pri nas šolnine nikakor ne bodo tako visoke.
Govoriva o katoliški šoli v Britaniji ali o javni šoli?
Govoriva o državnih šolah.
Take so tudi v Avstriji?
Tudi tam, seveda, in to se bo prej ali slej zgodilo tudi v Sloveniji.
Niste odgovorili: kolikšna bo šolnina?
Poslovni načrt za fakulteto smo pripravili, vse je določeno, tudi vizija, poslanstvo, strategija. Primerjava z državnimi univerzami kaže, da izvajanje študija stane okoli 2.500 evrov na študenta. Toliko bo predvidoma tudi pri nas stal študij za eno leto.
Kako boste glede na to, da je ustanoviteljica univerze Cerkev, poskrbeli za socialno in finančno šibke študente, ki za tovrstni študij nimajo denarja?
Tako kot to delajo univerze povsod po svetu, bomo določeno število takih študentov seveda sprejeli in jim podelili štipendijo.
Ste se za izvajanje študija, iskanja sinergij in strokovnega gostujočega kadra že povezali s katero izmed naših fakultet?
Od vsega začetka smo se pogovarjali s slovenskimi rektorji in bomo sodelovali s slovenskimi državnimi univerzami, tudi z obstoječimi zasebnimi fakultetami. Zelo močno nas podpirajo tudi mednarodna zveza katoliških univerz in preostale univerze, tako ali drugače vpete bolj v ta, vrednostni katoliški sistem. Seveda smo že dogovorjeni s številnimi univerzami, sklenjene imamo dogovore o izmenjavah profesorjev in tudi študentov.
Kolikšna naložba je potrebna za ustanovitev tovrstne univerze? Milijon evrov, več?
Težko govorim o natančnih številkah, vendar se gibljejo v takih okvirih, ja.
Kolikšen delež je zagotovila Cerkev in koliko denarja ste dobili z donacijami?
Zelo veliko denarja smo dobili z donacijami. Nad odzivom smo bili prijetno presenečeni in upamo, da bomo lahko s temi donatorji sodelovali še naprej. O razmerju ne morem govoriti.
So anonimni?
So; če želijo, se bodo sami predstavili. Upamo tudi, da se bo ekonomski položaj izboljšal in bodo lahko donirali še več.
Kaj je bilo pri ustanavljanju univerze najtežje?
Zagotovo je bilo najtežje pridobiti kakovostne profesorje. Naš visokošolski prostor je namreč še vedno zelo zaprt in profesorji nimajo možnosti svobodno sodelovati na fakultetah, univerzah, na katerih bi želeli sodelovati in kar ne bi oviralo njihovega dela na matični univerzi.
Ali govorite o stigmatizaciji?
Niti ne. Delodajalci v Sloveniji preozko gledajo na lojalnost profesorja svoji ustanovi. Bolj bi se moral vzpostaviti zahodni model, kjer je zakon ne samo trg, ampak tudi to, da je za matično univerzo dobro, če profesorji delujejo tudi na drugih fakultetah.
Mramor trdi, da boste kot nosilce predmetnika morda prijavili znane in ugledne profesorje, vendar pa bodo izobraževalni program v resnici izvajali drugo- ali tretjerazredni profesorji. Vaš komentar?
Naša fakulteta ne bo tovarna diplom z več sto študenti v predavalnici. V majhnih razredih bodo predavali prvovrstni domači in gostujoči profesorji, ki bodo imeli do študentov človeški odnos. To bo dodana vrednost, ki jo prinašamo Sloveniji v poplavi poslovnih šol.
Povejte mi, ko ste se pogovarjali s profesorji, ali ste sami imeli občutek, da imajo kakšne predsodke, pomisleke, da njihov delodajalec tega, da bodo predavali na katoliški zasebni fakulteti, morda ne jemlje kot priložnost, ampak kot oviro? So bili kateri drugi predsodki?
Bili smo izjemno presenečeni. Take zadržke je imelo zelo zelo malo profesorjev, velika večina se jih je na vabilo k sodelovanju odzvala pozitivno, in mislim, da smo res izbrali dobro ekipo, ki bo dobro delovala in tudi opravljala kakovostno delo. Mislim, da Katoliška cerkev v Sloveniji še posebno v šolstvu uživa velik ugled, ki je zasluga predvsem dobrega dela na področju srednjih šol in škofijske gimnazije, ob tem pa tudi osnovne šole, ki je zdaj začela delovati, in vrtcev. Želimo, da ima v Sloveniji vsak predšolski otrok, učenec, dijak in študent možnost izobraževanja na katoliških šolah od začetka do konca. To je implementacija ustavnega načela svobode šolstva, pluralnosti šolskega prostora, in to je država dolžna zagotavljati oziroma dopuščati.
V tujini je vrednota, da profesor zaradi svoje strokovnosti predava na čim več fakultetah. Ceni in nagrajuje se vzgoja študentov, ki svoje profesorje premagajo, prehitijo in ki za svoje strokovno delo pobirajo nagrade. Kako se boste bojevali proti vzorcem, ki vladajo v naši družbi – če želite, v izobraževalnem sistemu –, in sicer, da profesorji za svoje naslednike praviloma izbirajo poslušne, nesamostojne in povprečne kadre, negativno selekcijo, skratka?
Čim prej moramo vzgojiti novo generacijo profesorjev, visokošolskih učiteljev, in to v sodelovanju s tujimi univerzami. Pri tem računamo na veliko podporo mednarodne zveze katoliških univerz. Seveda je tudi res, naj študent, ki je diplomiral in doktoriral na neki fakulteti, na tej ne predava takoj po doktoratu. Ne sme biti samo prenosa enih in istih idej s starejšega na mlajšega profesorja, z docenta na asistenta. Za napredek znanosti je nujna odprtost. V sodelovanju z obstoječim državnim in zasebnim sistemom želimo in moramo prispevati k odprtosti visokošolskega področja v Sloveniji. Naša univerza bo dopolnitev šolskega sistema, ne njegova motnja. Vnesli bomo svežino, ki bo študentom in profesorjem omogočala izbiro.
Pravzaprav bo prišlo do paradoksa, saj je Cerkev po eni strani konservativna, ne teži k spremembam, po drugi pa želi s študijem vnesti svežino. Je torej zdajšnji šolski sistem po vašem še rigidnejši od Cerkve?
Tu gre preprosto za prizadevanje za polnost dostojanstva človeka v javnem in zasebnem življenju. In svoboda je pomemben del tega. Zavzemati se moramo za svobodo in to polje svobode širiti na vseh področjih, ne samo gospodarskem, tudi akademskem. To je naša vloga s tem projektom.
Za Cerkev je to precej drzna teza. Se ne bojite, da boste v liberalnih krogih poželi plaz kritik zaradi domnevnega sprenevedanja?
Upam, da bo javnost videla, kako je ta možnost izbire res neka pozitivna pridobitev. Ne obremenjujemo se z drugimi. Upam, da se bo tudi država bolj zavedla, da je zasebno šolstvo zanjo tudi cenovno ugodnejše, saj v tem primeru vlagatelj, zasebnik, prinese v izobraževanje celotno infrastrukturo. Državi zanjo ni treba skrbeti, vložek pa obsega 30 ali 40 odstotkov vseh stroškov, ki se namenjajo za šolstvo.
Kaj konkretno pričakujete od države?
Da naša prizadevanja podpre, da nas ne ovira pri formalnopravnih postopkih in da nam pod enakimi pogoji, kot veljajo za druge, omogoča kandidirati za javna sredstva, namenjena izobraževanju.
Saj to je država omogočala že zdaj ...
Res je. Za zdaj zelo dobro sodelujemo z ministrstvom za visoko šolstvo, tudi z državnimi univerzami. Ovir še ni bilo, kaj to pomeni za naprej, pa težko ocenjujemo, ker se na področju visokega šolstva napoveduje sprememba zakonodaje.
Bo ta sprememba za vas dobra ali slaba?
Kot kaže, to ne bo večja sprememba, res pa si želimo, da bi bila pravila na tem področju, posebno glede ustanavljanja zasebnih šol, jasnejša – da bi lahko vedeli, kaj lahko pričakujemo in da bi bilo manj prostora za samovoljo ljudi, ki odločajo o teh stvareh.
Kako pa kaj sodelujete z visokošolskim ministrom Gregorjem Golobičem?
Z ministrstvom sodelujemo zelo dobro.
Ste bolje sodelovali z Janševim ministrom Juretom Zupanom?
Konkretno sodelujemo samo z ministrstvom zdajšnjega ministra, in to zelo dobro. S prejšnjim pri projektu univerze konkretno nismo sodelovali.
Bo univerza kot vsi cerkveni projekti – institucija za stoletja?
Ko smo se na Portugalskem pogovarjali s kolegi, ki so pred časom že ustanovili univerzo, so za to potrebovali 30 let. Kar gradimo v Sloveniji, bo držalo stoletja. Ustanoviti univerzo je odgovornost, je poslanstvo. Temelji morajo biti trdni. Ustanovitelj je zavezan, da k projektu pristopi dolgoročno, ga podpira in razvija.
