Slovenija
134 ogledov

Kaučič: "Spremembam se ne bomo mogli izogniti"

Letošnje predsedniške volitve so bile burne tudi zaradi zapletov z glasovnicami Žurnal24 main
Volilni molk, e-volitve, sankcije za kršitve ... Ureditev volitev in bodoči razvoj le-teh v Sloveniji odpirata vrsto vprašanj. O tem smo se pogovarjali s strokovnjakom za ustavno pravo, dr. Igorjem Kaučičem z ljubljanske pravne fakultete.

Danes je volilni molk. Ali veste, koliko evropskih držav (še) pozna obvezno tišino pred volitvami? V bistvu zelo malo, večinoma predvsem države bivše Jugoslavije. Zgodovinsko gledano so volilni molk uvedli z namenom preprečevanja izgredov na voliščih. Vrsto let kasneje se poraja vprašanje, ali ima tovrstna ureditev sploh še smisel? V času volilnega molka smo se glede pravnega vidika ureditve volitev v Sloveniji pogovarjali s priznanim ustavnim pravnikom Igorjem Kaučičem.
"Volilni molk je res nekakšna zapuščina starega sistema, ki je strokovno težko utemeljiva. Zanimivo pa je, da je med ljudmi neverjetno priljubljen, sprejemajo ga kot nekaj zgodovinsko utečenega. Gre za tradicijo, posledice ureditve v prejšnjem sistemu. Jaz bi izpostavil drug vidik, ki se pogosto zapostavlja, je pa zelo pomemben v pravni državi. Če se država odloči za prepoved nečesa, mora te prepovedi sankcionirati. Zato mora imeti ustrezne predpise, sankcije in nadzornike. In tu pridemo v krog nadzorovanja ter prepovedovanja, ki mora biti po načelu sorazmernosti utemeljen. Glede tega kakšen je učinek teh prepovedi, sem pa zelo skeptičen. Zato sem zavzemam za odpravo volilnega molka," je dejal za Zurnal24.si profesor z ljubljanske pravne fakultete.

Obsedeni s sankcijami

Pri govoru o sankcijah zaradi kršitev volilnega molka poudarja, da morata biti po načelu sorazmernosti stopnja kršitve in sankcija uravnoteženi. "Ker se zavzemam za odpravo molka, se mi zdi, da imamo nesorazmerne sankcije. Moramo gledati, kaj želimo s sankcijami doseči in Slovenija je s tega vidika nekako obsedena z njimi. Delamo po sistemu sankcije bodo rešile vse naše probleme. Učinki pa so pogosto kratkoročni. Pred vsakimi volitvami je nekaj deset kršitev, ne vem pa, koliko je dejansko izrečenih sankcij."

Igor Kaučič | Avtor: Finance Finance
Estonci za zgled vsem ostalim

Medtem ko mi ostajamo pri volilnem molku, nekatere države s hitrimi koraki na področju ureditve volitev stopajo naprej. Skandinavci, posebej Estonci, recimo veliko poudarka dajejo elektronizaciji volitev. V Estoniji je bil letos vsak četrti elektronski glas na volitvah oddan elektronsko. Estonija je tudi prva država na svetu, ki je leta 2007 uspešno izpeljala e-predsedniške volitve. Z dobro razvitim sistemom elektronskega glasovanja so oddajo neveljavnega glasu letos onemogočili. Tarvi Martens, idejni pobudnik estonskega e-volilnega sistema, je za Val 202 dejal, da e-volitve v resnici ne predstavljajo takšne pasti, kot marsikdo misli: "Pri internetnem glasovanju morate biti 100 % prepričani, kdo sedi za računalnikom. Preostalo je enostavno."

Slovenija je pri e-volitvah zaspala

Tudi Kaučič je zagovornik e-volitev in eden od članov prve delovne skupine, ki je pripravljala pravno podlago za e-volitve. "Treba je priznati, da so Estonci glede tega bistveno pred nami. Takrat (v času priprave podlage, op.p.) smo v Estonijo poslali celo posebno skupino, ki je preučevala to ureditev. Žal je zadeva po tem nekoliko obtičala."
Zavzema se za postopen prehod in poudarja, da bi (vsaj od začetka) morali obdržati tudi klasičen način volitev. Številne skeptike pa pri tem zanima predvsem možnost vplivanja denimo domačih na oddajo glasu. "Mi smo to rešili tako: vsak, ki odda glas elektronsko, lahko na dan volitev kadar koli obišče volišče in voli klasično. Klasičen način volitev mehanično pomeni črtanje elektronskega glasu. ne gre samo za prisiljevanje, tako bi lahko storili tudi, če bi se zmotili. če smo odkriti, gre tudi pri klasičnem glasovanju pogosto skupaj volit vsa družina, pa se nihče ne sprašuje, ali je to osebno in svobodno glasovanje ali je na primer ženska zaradi ljubega miru volila tako, kot je."

E-volitve bi spodbudile participacijo mladih

Poudarja, da prek spleta številni urejajo svoje premoženje, zato se tudi sprašuje, zakaj imamo tak "odpor" do volitev prek spleta. Izpostavlja tudi abstinenco mladih volivcev, katero bi po njegovem lahko popravili prav z uvedbo e-volitev. "Treba je vedeti, da večina mladih ne glasuje, pogosto z izgovori, da jih to ne zanima in ne morejo ničesar spremeniti. Prepričan sem, da bi številni mladi pri volitvah sodelovali, če bi bila možnost elektronskega glasovanja." Stroški e-volitev so sprva približno enaki, na dolgi rok pa manjši kot pri klasičnih volitvah. Za ponazoritev: Slovenci imamo največje število volišč na število volilcev v Evropi. Z e-volitvami bi se lahko počasi števila klasičnih volišč krčila s tem pa bi zmanjševali stroške volitev, saj je funkcioniranje klasičnih volišč vse prej kot poceni. "Menim, da se ne glede na vse kritike v prihodnosti temu ne bomo mogli izogniti," še pravi Kaučič.

Obvestilo uredništva: Zaradi predvolilnega molka smo možnost komentiranja izključili.