“Skupaj je prihrankov 120 milijonov evrov za letos in okoli 200 milijonov v naslednjih letih,” je varčevalne ukrepe na trgu dela in pri družinskih transferjih ovrednotil minister za delo Andrej Vizjak. Je pa dodal, da z ukrepi niti sam ni zadovoljen in da iz krize ne bomo izšli brez “ukrepov, ki bodo aktivirali gospodarstvo”. Sindikate pa je pozval, naj povedo, “kje so še možni učinki, ki jih mi ne vidimo”.
Vsem ista nadomestila
Na vprašanje, zakaj iste usode kot brezposelni po koncu mandata ne delijo poslanci in ministri, je Vizjak odgovoril: “To vsekakor podpiram.” Zakaj tega že ni v ukrepih, ni pojasnil, sindikalist Milan Utroša pa je na to dejal, da če bi vlada k varčevanju hotela “korektno prispevati, bi to že bilo med ukrepi”.
Kje vas bo udarila država?
- Otroški dodatki in porodniške
Otroški dodatek. Ukinjen naj bi bil za družine v 7. in 8. dohodkovnem razredu, to je tiste, katerih dohodek na družinskega člana presega 620 evrov neto. Za družine, katerih prihodki na družinskega člana znašajo med 417 in 620 evri, se otroški dodatek zniža za deset odstotkov. Prihranek: 20 milijonov evrov.
Darilo ob rojstvu otroka in dodatek za velike družine. Ne bi ju dobili tisti, katerih prihodek na družinskega člana presega 620 evrov neto na mesec. Prihranek: milijon evrov.
Porodniški dopust. Prve tri mesece bi bila še vedno plačana 100-odstotno, nato pa bi se znižala najprej na 90 in nato na 80 odstotkov. Prihranek: 40 milijonov, vendar šele prihodnje leto.
- Brezposelni in nadomestila
Najvišji znesek. Zgornja meja za nadomestilo za brezposelne bi se s 1.050 evrov znižala na 850 evrov.
Višina nadomestila. Prva dva meseca brezposelnosti bi bilo nadomestilo le še 70 odstotkov povprečne plače zadnjih treh mesecev, nato pa 60 odstotkov; zdaj znaša znaša 80 in nato 70 odstotkov. Skupni prihranek: letos 12 milijonov, prihodnje leto pa skoraj 18 milijonov evrov.
Časovna omejitev. Nadomestilo za brezposelne bi bilo mogoče prejemati največ 18 mesecev. Prihranek: prihodnje leto 1,1 milijona, 2014 pa že 14,5 milijona evrov.
- Študentje
Študentsko delo. Koncesijska dajatev se bi s 14 dvignila na 25 odstotkov, študentski servisi in študentske organizacije pa bi od študentskega dela dobili le še tri odstotke. Tako zbranih 24 milijonov evrov bi država namenila za štipendije. Da bi to oklestilo urne postavke za študente, Vizjaka ne skrbi, saj je študentsko delo “nelojalna konkurenca na trgu”. Za julij in avgust študenti ne bi bili upravičeni do subvencij za hrano.
- Upokojenci
Dodatek za rekreacijo. Za upokojence s pokojninami nad 622 evrov (teh je 210 tisoč) dodatka ne bi bilo več, za tiste s pokojninami od 414 do 622 evrov pa bi znašal 111 evrov. Za 30 odstotkov ali 165 tisoč upokojencev z najnižjimi pokojninami bi dodatek ostal nespremenjen. Prihranek: 60 milijonov evrov. Za od 10 do 20 odstotkov bi se znižali tudi dodatki k pokojninam po 232. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, to je bivšim vojakom, veteranom, borcem in spomeničarjem.
