Slovenija
10 ogledov

Klavzuli za Kras slabo kaže

(Foto: Barabara Milavec) Žurnal24 main
Jutri skupna seja odborov glede Krasa. Resni dvomi, da bo Slovenija do 1. maja prosila za uveljavitev zaščitne klavzule glede nakupa slovenskih nepremičnin s strani Italijanov.

"Ključni problem Krasa ni v italijanskih državljanih, ki se tu množično poseljujejo, temveč gre predvsem za stihijski način načrtovanja in zidave, ki v ozadju vidi zgolj trg – ta pa je v trenutnih razmerah izrazito naklonjen italijanskim kupcem," pravi Robert Rogič, predsednik civilne iniciative Kras in svetnik sežanske občine.

Mnogi prišleki se ne vključujejo v lokalno okolje in ga ne prevzemajo kot svet, v katerem bi pognali korenine, temveč zgolj trenutno potrebo, da se lahko vsako jutro znova vračajo na delo v matično domovino.
Robert Rogič, predsednik civilne iniciative

Upa, da bosta jutri na skupni seji odbora za zadeve EU in za notranjo politiko podprla zahtevo, da vlada še pred iztekom sedemletnega prehodnega obdobja 1. maja letos Evropsko komisijo zaprosi za uveljavitev zaščitne klavzule, ki bi tujcem preprečevala nakup nepremičnin na Krasu.

"To bo zelo težko," pravi predsednica odbora za zadeve EU Darja Lavtižar Bebler (LDS). "Danes bomo imeli še sestanek z delovno skupino ministrstva za pravosodje, a kolikor dokumentov sem videla doslej, bo Slovenija zelo težko zahtevala, da Italijani ne smejo postati lastniki naših nepremičnin, saj bo to težko spraviti v kontekst gospodarskih posledic."

null | Avtor: Žurnal24 main Žurnal24 main

Tudi Danijel Krivec iz SDS je pesimističen, čeprav v stranki pobudo podpirajo. "Glede na trenutno operativnost slovenske vlade in ministrstev dvomim, da bo Slovenija do 1. maja vložila zahtevo," pravi.

Bolj pomemben je kraški park
A letošnja obletnica vstopa v EU za Kras še ne bo pomenila zamujenega zadnjega vlaka. Tudi v civilni iniciativi priznavajo, da je še veliko pomembneje kot zaščitna klavzula prehod iz načelnega strinjanja k polnemu izvajanju varovanja Krasa. Temelj predstavlja že od leta 2000 obstoječi projekt kraškega ekološkega parka, ki bi obsegal šest slovenskih in štiri italijanske kraške občine. Čeprav od ustanovitve mineva že 11 let, pa še vedno nima podlage v konkretnih zakonih in predpisih, ki bi določali varovanje narave in krajine ter pripadajoči način in obseg pozidave Krasa.

Vprašanje Krasa je vprašanje varovanja kulturne krajine, česar pa ne moremo doseči z diskriminatornimi klavzulami, temveč s strogimi predpisi glede pozidave. Jezikovno pa je znano, da to območje ni dvojezično, zato so se vsi dolžni posluževati uradnega jezika.
Franco Juri, Zares

Po mnenju Rogiča razvoj parka onemogočajo županski lobiji, saj bi na ta način izgubili možnost samostojnega prostorskega načrtovanja. Pri tem omenja zlasti občini Sežana in Hrpelje - Kozina.

Župan slednje Zvonko Benčič na drugi strani trdi, da idejo parka v celoti podpirajo in se še kako zavedajo problema pretiravanja z novogradnjami, zato je občina prvotno območje možnosti pozidave, ki je bilo določeno že v 80. letih, načrtno zmanjšala, in da o kakšni razprodaji zemlje tujcem zaradi lokalnih interesov ni govora.

Izpostavlja pa način, kako je civilna iniciativa problematiko Krasa predstavila javnosti. Po njegovem zaradi političnih interesov njeni voditelji podpihujejo sovraštvo do Italijanov, ki so povečini zgolj zamejski Slovenci, pa še to v veliko manjšem številu, kot se predstavlja v javnosti. "Pri nas imamo samo štiri mešane zakone, ki pa so povsem vključeni v okolje," navaja Benčič in dodaja: "Isti ljudje, ki so zjutraj prodali zemljišče, popoldne govorijo v civilni iniciativi."

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.