“Država bistveno premalo vlaga v upravljanje vod, če samo pomislimo, koliko namenimo za ceste ... Pa je ta infrastruktura res pomembnejša kot voda?” se sprašuje Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja in članica Svetovnega partnerstva za vodo. Kot izziv je tako predstavila nekatere cilje, ki bi jih morala Slovenija doseči do leta 2030. Med njimi so zaprtje termoelektrarn, izkoriščanje vode kot obnovljivega vira energije, posodobitev vodooskrbne infrastrukture pa tudi zapis pravice do vode v ustavo.
Komisar: Ne privatiziramo
“Če imamo pravico do koncesij, bi lahko imeli tudi pravico do vode,” je bila kritična Kajfež Bogatajeva. Ob robu posveta o vodi kot priložnosti za trajnostni razvoj in mednarodno sodelovanje Slovenije je namreč evropski komisar za okolje Janez Potočnik ponovil stališča Evropske komisije v zvezi s sporno direktivo o koncesijah. “Tudi če bi hotela, Evropska unija ne more nikogar prisiliti v privatizacijo vodnih virov. Z direktivo želimo doseči le, da se postopki upravljanja vodnih virov vodijo transparentno,” je pojasnil Potočnik. Državljansko pobudo v zvezi s pravico do vode sicer pozdravlja in dodaja, da so ljudje končno povzdignili glas v bran enega od naravnih virov. Prevečkrat so pozivi k drugačnemu ravnanju z viri namreč preslišani, meni Potočnik.
Ne izvajamo projektov
Mitja Bricelj z ministrstva za kmetijstvo in okolje je dejal, da orodja za doseganje ciljev v Sloveniji imamo, a jih ne uporabljamo. “Ni odziva z izvedbenimi projekti,” je prepričan.
Novi minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan pa je obljubil, da bodo zakon o vodah odprli za spremembe, kar je “tudi posledica kakovostne razprave o vodi, ki poteka zadnje tedne”.
zdaj študirajo " kako ukrasti vodo"...še ena koristna dejavnost naših hitrih privatizerjev. Še nimajo dosti ! mali ljudje ne morejo plačevati rasti stroškov oni pa študirajo kaj se še da ukrasti ...kmalu bo interesantno "kako ukrasti dnevno svetlobo"!!