Kljub številnim zagotovilom zaupanje v AstraZeneco drastično pada

Zaupanje v cepivo AstraZenece je opazno padlo, kaže raziskava Valicona #Novanormalnost v kateri spremljajo ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v novih razmerah.
 "Obdobje poročanja o zaustavitvah cepljenja s tem cepivom v več evropskih državah, je ne glede na poročilo EMA in zagotavljanja uradnih virov, da je to cepivo varno in učinkovito, botrovalo k občutnemu padcu zaupanja v to cepivo, ki pa že pred tem ni bilo med najvišjimi," navajajo v raziskavi. 

Valicon

Zaupanje v druga cepiva medtem zraslo

Pred ustavitvami je to cepivo kot najbolj zaupanja vredno na prvem mestu navedlo 8 odstotkov vprašanih, še dodatnih 19 odstotkov pa kot eno od cepiv, ki jim tudi še zaupajo oz. bi ga bili pripravljeni prejeti. Danes ta dva deleža znašata dobre 4, oziroma 14 odstotkov, skupno torej za osem odstotnih točk manj kot pred dvema tednoma. 
Po drugi strani se je povečalo zaupanje v ostala cepiva, na prvem mestu ostaja cepivo Pfizer-BioNTech z več kot 50 odstotnim zaupanjem, medtem ko se je statistično značilno znižal delež tistih, ki ne zaupajo nobenemu od navedenih cepiv.

Zanimanje za cepljenje stagnira

Zanimanje za cepljenje, ki je vse od novembra naraščalo in v zadnjem času vztrajalo pri razmerju 54 : 46 za cepljenje (sem so všteti tudi tisti, ki so se že cepili), zdaj stagnira. Med razlogi za in proti cepljenju sta dve večji spremembi: argument proti raste zaradi mutacij virusa, pri katerih naj cepiva ne bi predstavljala ustrezne zaščite. Pogosteje se navaja tudi odgovor, da covid-19 ni nič bolj nevaren od običajne gripe. 

Večina ljudi živi manj kakovostno

Dobro leto dni po prvi razglasitvi epidemije v Sloveniji več kot polovica vprašanih, 56 odstotkov, dojema svojo kakovost življenja, v primerjavi s časi pred pojavom virusa, kot manj kakovostno. Dobra tretjina pravi, da je kakovost življenja približno enaka, le manj kot desetina, da je danes njihovo življenje bolj kakovostno.

Dogajanje glede koronavirusa še vedno redno spremlja skoraj polovica vprašanih, slaba četrtina pa pravi, da tudi dokaj redno, a manj pogosto, kot pred letom dni. Preostala četrtina je v spremljanje manj vpletena, v nobenem primeru bolj, kot v druge teme, ki jih zanimajo, desetina jih pravi, da jih to bolj ali sploh ne zanima.