Slovenija
28 ogledov

Kmalu 400 zaposlenih manj

Aleš Hauc mediaspeed
Predsednik uprave Nove KBM pravi, da nepravilnosti iz preteklosti ne bo pometal pod preprogo. S 400-milijonsko dokapitalizacijo bodo pokrili slabe naložbe iz preteklosti in prihodnja finančna tveganja.

Kako je s kazenskimi ovadbami in odškodninskimi tožbami, ki ste jih napovedali zaradi nepravilnega poslovanja v času prejšnje uprave? Je med njimi tudi nekdanja uprava z Matjažem Kovačičem na čelu?
Uprava banke zagovarja stališče, da imen ne bomo razkrivali.  Identificirali smo 15 ljudi v banki in zunaj nje ter potencialno škodo v višini 66,5 milijona evrov, ki naj bi jo zaradi njihovega domnevnega ravnanja utrpela Nova KBM. Junija bomo začeli vlagati odškodninske tožbe, nekaj pa smo jih že lani. To je šele začetek, nadaljevali bomo jeseni. Proučili smo tudi kazensko odgovornost. Tudi ti postopki bodo stekli. Uprava bo držala zavezo delničarjem z lanske skupščine, da bo preteklim nepravilnostim prišla do dna.

Pa če ste vseeno lahko nekoliko konkretnejši ... Ali bodo med ovadenimi vodilni ali morda le kateri zaposleni na nižjih delavnih mestih?
Pri presoji, zoper koga bomo ukrepali, ne delamo razlik med različnimi ravnmi poslovanja v banki.

Kako potekata sanacija in racionalizacija poslovanja banke? Koliko ljudi boste odpustili?
Sanacija banke trenutno poteka in trajalo bo še vsaj dve leti, da bo lahko banka sanirala vse dubioze iz preteklosti ter začela poslovati z zdravimi temelji. V enem letu nam je uspelo narediti zelo veliko. Zmanjševanje števila zaposlenih predstavlja samo en del sanacije poslovanja. Že lani smo začeli rezati stroške in smo jih glede na predhodno leto znižali za 7,4 odstotka. Julija bo začel veljati sklep o novi organiziranosti banke, ki bo ožja in učinkovitejša. Manj  bo direktorjev, individualnih pogodb in vseh drugih bonitet. Želimo dati zgled zaposlenim, da če se odrekamo, se odrekamo vsi, na vseh ravneh. Menimo, da uresničujemo vse potrebno, da bo Nova KBM spet dobila ugled in finančno moč, ki ju je v najboljših časih že imela. Naša ciljna številka letos je sto zaposlenih manj, v naslednjih letih pa še približno od 200 do 300 zaposlenih, kar načrtujemo doseči predvsem z mehkimi metodami. Dejstvo je, da je na temelju dosedanjih podatkov zaposlenih v Novi KBM preveč glede na doseženo produktivnost in primerljive finančne ustanove v regiji.

Finance so pred časom objavile lestvico najbolje plačanih bankirjev v Sloveniji. Vi ste pri repu tudi zaradi Lahovnikovega zakona. Vas to moti?
Mi smo še vedno državna banka, zato so prejemki uprave regulirani. Mene osebno to ne moti, ker tu nisem zaradi denarja, ampak zato, da skupaj s sodelavci uresničimo vizijo, da bo banka spet uspešna. Če človek službo sprejema samo zaradi plače, potem je bolje, da je ne sprejme.

Vaši zaposleni so že občutili znižanje plač. Za koliko oziroma ali se jim lahko še obeta kakšno nižanje?
Že lani smo vsem delavcem z individualnimi pogodbami osnovne plače znižali za osem odstotkov. Skladno s kolektivno pogodbo pa se je zaradi slabih poslovnih rezultatov znižala skupinska stimulacija, kar pomeni znižanje plač delavcem za štiri odstotke. Za zdaj novega nižanja ne načrtujemo.  menim pa, da moramo vsi deliti usodo banke v takšnem stanju, kot je trenutno. Ko bo poslovala z dobičkom, pa se bomo znova odločali, kako naprej s plačno politiko.

Imate namen znižati tudi število poslovalnic?
Nekatere poslovalnice bomo zaprli, nekaj pa jih bomo odprli tudi na novo. Našim strankam bomo še vedno dovolj blizu. Danes imamo več kot  80 poslovalnic. V  prihodnjih nekaj letih se bo število poslovalnic zmanjšalo za približno deset odstotkov.

Lahko laično razložite, kam bo šlo obljubljenih 400 milijonov evrov od dokapitalizacije, ki je napovedana?
Identificirali smo vse slabe naložbe v preteklosti in morebitna poslabšanja stanja v gospodarskih družbah. Gospodarska kriza še zlepa ni končana, zato smo tudi prihodnja tveganja finančno ovrednotili. Skupni znesek pri najbolj stresnem scenariju znaša okoli 400 milijonov evrov. Banka bi s tem zneskom pokrila pretekla in potencialna prihodnja tveganja. Nismo si zatiskali oči. Nismo pristaši večkratnih dokapitalizacij, ampak ene velike. Lahko pa se zgodi, da bo  banko dokapitaliziral potencialni strateški partner in ne država.

Zdaj je banka na borzi vredna 85 milijonov evrov. Koliko bo po dokapitalizaciji?
To je zdaj zelo težko napovedovati. Tržna kapitalizacija je odvisna od vrednosti delnic banke na borzi in števila delnic. Dokapitalizacija pomeni povečanje števila delnic banke. Šele ko bo končana, bomo lahko ugotovili tržno vrednost delnic banke glede na število delnic in vrednost kotacije delnic na borzi. 

Ali je zanimanje za nakup deleža v banki veliko? Kdo so potencialni kupci?
Teh ne moremo razkriti. Imamo pa kar nekaj zanimanja iz ožje Evrope in tudi iz širšega evropskega prostora. Pogovarjamo se s potencialnimi investitorji, vendar ti od nas najprej pričakujejo očiščenje slabih kreditov oziroma njihov prenos na Družbo za upravljanje terjatev bank. Na to smo dobro pripravljeni, prvi prenosi se bodo začeli predvidoma julija. Država je po  maastrichtski pogodbi odgovorna za stabilnost finančnega sistema države. Nova KBM pa je sistemska banka. Zato je odgovornost države kot največje lastnice dokapitalizirati banko, če je to potrebno zaradi zagotavljanja kapitalske ustreznosti in če drugih investitorjev ni,  predvsem zaradi zavez, ki jih ima država do EU.

Se je uprava banke že odločila, ali bo izključila prednostno pravico drugih delničarjev in tako tistim, ki so kupovali delnice po 27 evrov, omogočila nakup po, če gledamo zdaj, za manj kot evro za delnico?
Delničarji so upravi podelili mandat, da se glede tega odločimo skupaj z nadzornim svetom banke. Prednostno pravico lahko izključimo, ni pa nujno, da jo bomo. Uprava bo presodila, kaj je najbolje za interese banke in njenih delničarjev ter pridobila soglasje nadzornega sveta.

Hčerinsko podjetje KBM Invest ima v lasti večino nasedlih nepremičnin. Ali boste cene stanovanj še nižali? Kako gre prodaja?
Ocenjujem, da dobro. Ko je v to podjetje prišla nova uprava, so se stanovanja kar naenkrat začela prodajati. Cene sproti prilagajamo trgu, kupcem ponujamo različne možnosti nakupa in financiranja. Zaloge tako kopnijo.

Kdaj nameravate povečati upravo? Se že pogovarjate s kandidati?
Pogovarjamo se tako z določenimi kandidati in kandidatkami znotraj banke kot z zunanjimi strokovnjaki. S tem ne želimo hiteti.  Predvidoma čez poletje bomo pogovore zaključili in nadzornemu svetu predlagali izbranega človeka. Uprava banke bi morda lahko bila še letos tričlanska.

Vlada je sklenila, da bo Maribor deležen 30-milijonske pomoči. Se vam zdi to dober korak za obubožano mesto?
Maribor ni tako obubožan, kot se zdi. Imamo veliko potenciala v malih in srednje velikih podjetjih. Pozdravljam pa državno intervencijo, ki upam, da bo porabljena transparentno in z namenom oživitve gospodarstva v regiji. 

Komentarjev 2
  • renemario 11:13 22.junij 2013.

    A je tale pobegnil iz prašičje farme...gronk, gronk.....sam to je slišati.

  • mirko 08:11 22.junij 2013.

    Vlada je sklenila, da bo Maribor deležen 30-milijonske pomoči. Se vam zdi to dober korak za obubožano mesto?Maribor ni tako obubožan, kot se zdi. Imamo veliko potenciala v malih in srednje velikih podjetjih. Pozdravljam pa državno intervencijo, ki upam, ...prikaži več da bo porabljena transparentno in z namenom oživitve gospodarstva v regiji. ............................................................................................................................................Finančne pomoči gospodarstvu s strani države v neki regiji se nikdar v preteklosti ni v celoti porabilo-delilo transparentno in to se tudi v prihodnosti ne bo. Kar se pa tiče kriterijev za izbiro gospodarskih subjektov ki naj bi prejeli finančne vzpodbude za razvoj je pa zgodba zase. S strani svobodnega trga konkurence so pa takšne finančne pomoči določenim regijam popolnoma nesprejemljive, saj vse ostale postavlja v podrejen položaj. Takšne državne finančne pomoči so samo parcialno gašenje gospod