"Ko gre za delitev denarja, se SDS in Svoboda hitro povežeta"

Poslanci državnega zbora so sredi leta 2023 novelirali zakon o političnih strankah v delu, ki se nanaša na financiranja strank. Največ bosta pridobili vladna stranka Gibanje Svoboda ter največja opozicijska stranka SDS. Slednja noveli, ki jo je po hitrem postopku v državni zbor vložila koalicija, ni nasprotovala. "Izkušnje našega političnega prostora kažejo, da se ob določenih temah oba politična pola povežeta ter si brezsramno razdelita javna sredstva," so komentirali pri zunajparlamentarni stranki Vesna.

Zvišanje variabilnega deleža

S tem je znova začela spet veljati ureditev izpred desetletja, po kateri se med stranke upravičenke v enakih deležih razdeli deset odstotkov sredstev, ki so na voljo, preostalih 90 odstotkov sredstev pa se deli sorazmerno s številom dobljenih glasov volivcev. Vmes je veljala ureditev 25 odstotkov v enakih deležih, 75 odstotkov pa je bilo variabilnega deleža. Najbolj izrazito se bo variabilni del povečal Gibanju Svoboda in SDS. Glede na zakon politične stranke finančna sredstva pridobivajo iz članarin, prispevkov fizičnih oseb, prihodkov od premoženja in proračuna.

Sredstva, namenjena financiranju političnih strank, se določijo v proračunu in ne smejo presegati 0,017 odstotka bruto družbenega proizvoda, doseženega v letu pred sprejetjem proračuna. Višina sredstev, ki pripadajo posamezni stranki, se določi v finančnem načrtu državnega zbora.

Stranka Svoboda, bo skupaj na letni ravni prejela nekaj več kot 1,02 milijona evrov proračunskih sredstev. To je slabih 80 tisoč več kot doslej. SDS bo na račun dobil nekaj več kot pol milijona evrov, kar je približno 65 tisoč evrov letno več kot doslej. Ostale stranke bodo dobile manj kot doslej. 

Zvišali se bodo tudi absolutni zneski, ki jih prejmejo politične stranke. Glede na finančni načrt državnega zbora za leti 2024 in 2025 namreč proračunska sredstva za sofinanciranje političnih strank z dosedanjih 2,5 milijona zrasla na pet milijonov evrov.

Zunajparlamentarnim le drobtinice

Zunajparlamentarne stranke so med obravnavo novele opozorile, da sprememba zakona parlamentarne stranke postavlja v boljši položaj, medtem ko bodo zunajparlamentarne prejele manj, kar bo ogrozilo njihovo delovanje. Zelena stranka Vesna je bila doslej upravičena do slabih 72 tisoč evrov, po novem naj bi dobila 20 tisoč evrov letno manj. Predsednik SLS-a Marko Balažic je ob tem ocenil, da so vladajoči "enostavno izračunali, da to za njih pomeni več in da imajo več kontrole". Politični prostor je na ta način dolgoročno bolj zaprt, ker onemogoča resen politični angažma vseh, "ki niso del elite". Do proračunskih sredstev so upravičene stranke, ki so na državnozborskih volitvah dobile najmanj odstotek glasov volivcev. "Politične stranke, ki že danes trošijo na stotisoče evrov, nekatere celo milijone, bodo imele še več moči, glas manjših strank pa bo tako še manj slišan," pa so opozorili Pirati.

Parlamentarne stranke prejemajo proračunska sredstva tudi za dodatno strokovno pomoč poslancem. Razdeljena so sorazmerno glede na velikost poslanske skupine. V letu 2023 je ta znesek znašal več kot 2,5 milijona evrov. Največja poslanska skupina Svoboda je prejela nekaj več kot 1,1 milijona evrov, SDS nekaj več kot 760 tisoč evrov, poslanska skupina NSi nekaj več kot 220.000 evrov, SD slabih 200.000 evrov, Levica nekaj več kot 140.000 evrov in poslanska skupina poslancev narodnih skupnosti 56.000 evrov.

Sredstva, ki gredo največji poslanski skupini, so bila do poletja omejena na največ polovico, po spremembi zakona pa lahko največja poslanska skupina prejme največ 70 odstotkov sredstev, namenjenih za dodatno strokovno pomoč. Gibanje Svoboda, ki ima po izključitvi Mojce Šetinc Pašek, 40 članov poslanske skupine, bi tako lahko dobila 1,7 milijona evrov. Novela zakona je političnim strankam prinesla tudi dodatna namenska sredstva za delovanje podmladkov.

sergeja.hadner@styria-media.si