Ko igranje postane patološko

"V zadnjih sedmih letih se je v ambulanti oglasilo prek sto zasvojenih z igrami na srečo in njihovih svojcev. Število iskalcev pomoči pa še kar narašča," poudarja psihoterapevt Miha Kramli , vodja novogoriške ambulante za bolezenske zasvojenosti, ki se edina v Sloveniji ukvarja tudi z zdravljenjem zasvojenosti z igrami na srečo. Z zaposlitvijo dodatnega, posebej za to področje usposobljenega terapevta, bo svojo dejavnost še okrepila. Pred kratkim je v njenem sklopu že začel delovati tudi celodnevni SOS-telefon (05/122-66-00), izšel je priročnik za samopomoč pri premagovanju zasvojenosti z igrami na srečo z naslovom Zmagovita pot. Načrtujejo pa tudi vzpostavitev nadzora zaposlenih v igralnicah, pri katerih je tveganje večje, in preventive v šolah.

Sporno oglaševanje
"Dejstvo je, da se igre na srečo širijo, ker jih ljudje hočejo, zato nima smisla govoriti o prohibiciji, ampak o reguliranju, ozaveščanju in zagotavljanju zdravljenja," razmišlja goriški psihiater Bernard Spazzapan , s katerim ambulanta sodeluje. Opozarja, da grožnja niso samo kazinoji in igralni saloni, ampak tudi loto in različne stave, ki jih množično oglašujejo brez kakršnihkoli spremljevalnih opozoril o njihovi nevarnosti.

Brez sistemskega financiranja

Miha Kramli pravi, da se bo v nekaj letih izenačilo število kemičnih in nekemičnih odvisnikov. © Veronika Rupnik

Kot poudarja direktor novogoriškega zdravstvenega doma Marjan Pintar , je velika težava v tem, da v Sloveniji nimamo sistemsko urejenega financiranja zdravljenja odvisnosti od nekemičnih substanc (najbolj razširjena je sicer zasvojenost s spletom). Novogoriška ambulanta lahko to dejavnost izvaja le zaradi finančne pomoči novogoriške občine, ki na leto prispeva okrog dvajset tisoč evrov, iz lokalnega proračuna pa naj bi zagotovili denar tudi za še enega terapevta. Tega bi že zaposlili, a na trgu dela primernega kandidata še niso našli. Kot še poudarja Pintar, v zdravstvenem domu ostro nasprotujejo predlogu, da naj bi zdravljenje izvajale nekatere izobraževalne ustanove (omenja se fakulteta za uporabne družbene študije).

Odgovornost Hita
"Kot prvi v tem delu Evrope smo vzpostavili natančna in jasna pravila glede nekontroliranega igranja. Upoštevali smo primere dobrih praks po svetu," pojasnjuje sociolog Tomica Dumančić , sicer zaposlen v Hitu, ki je prav z načrtovanim megazabaviščem spodbudil še dodatne polemične razprave o hazardu.