iPhoni veljajo med najbolj popularnimi telefoni na svetu, a ne stanejo povsod enako. Kljub temu, da na različnih koncih sveta prodajajo isto napravo, je razlika med najcenejšim in najdržjim tudi do 400 evrov. Cene telefona se gibljejo med 647 ameriškimi dolarji v Kanadi in 1.107 USD v Braziliji.
Internetna marketinška agencija WebpageFX je izdelala zanimivo infografiko, v kateri primerja cene iPhona 6 iz julija 2015 po različnih državah. In ne le to, primerjavo je naredila tudi med deleži cene telefona, ki ga le ta predstavlja v povprečnem razpoložljivem dohodku gospodinjstva.
Kanada, ZDA in Japonska so edine države, kjer je mogoče iPhone dobiti za ceno pod 700 USD, medtem ko stane v Turčiji in Braziliji več kot 1000 evrov.
Različna dostopnost glede na dohodek
Primerjava cen je zanimiva, a ne ponuja dovolj dobre predstave o tem, kako dostopni so telefoni po posameznih državah. Zato so na WebpageFX primerjali ceno iPhona s povprečnimi dohodki gospodinjstva.
Celotno infografiko si lahko pogledate na naslednji povezavi http://z24.si/1K5kgsr
ZDA, Južna Koreja in Luksemburg so edine države, kjer doseže cena iPhona manj kot dva odstotka povprečnega letnega razpoložljivega dohodka gospodinjstva. Nasprotno cena iPhona Indiji, na Filipinih in Indoneziji preseže četrtino dohodkov gospodinjstva.
V Indoneziji, kjer je cena iPhona 863.90 USD, predstavlja le ta 39.3 odstotka povprečnega letnega razpoložljivega dohodka gospodinjstva. Če bi gospodinjstvo ves razpoložljivi letni dohodek porabilo za nakup iPhona, bi si v Indoneziji lahko privoščili dva, v ZDA pa 63 iPhonov.
Pri nas znaša redna cena iPhona 6 (16 GB) pri Telekomu Slovenije 705 evrov (772 USD). Povprečni razpoložljivi dohodek gospodinjstev v Sloveniji je leta 2013 znašal 21.038 evrov, kar pomeni, da cena iPhona predstavlja 3,35 odstotka prihodkov gospodinjstva.
Druzbe tipa Apple, Google, Nestle, Microsoft.. so druzbeno povsem neodgovorna podjetja. Ne samo, da grobo izkoriscajo tuje resurse, pod krinko podizvajalcev kršijo pravice delavcev v mnogih državah. S financnimi mahinacijami se izogibajo placevanju davkov v državah kjer jemljejo od potrosnikov… ...prikaži več tezko zasluzen denar. Denar se ne vraca nazaj v okolje. Celo v maticni državi se izogibajo placevanja davkov. Ocena je, da placajo od 1-2% od vseh prihodkov. Hkrati pa se hvalijo, da ne vedo kam z gotovino. Taksna podjetja se lahko reklamirajo kot najboljsi zaposlovalci, a dejstvo je, da če ne vlagaš nazaj v okolja kjer jemljes, si samo se ena samodržna diktatura v obliki korporacije. Vse to je krvav denar, ki se uspesno skriva za nasmehi ustanoviteljev. Papa.