Sploh bi revizije zaposlovanja ob koncu vsakega mandata pričakovala od katere od neodvisnih institucij – na primer računskega sodišča in protikorupcijske komisije. Dokler se v Sloveniji ne dvigne politična kultura, da vladati ne pomeni le "deliti stolčke", pa verjetno ne bi škodilo, da bi ministrstva javno objavila, kdo je dobil službe, kaj bo po novem počel in kakšne reference ima.
Nauk paradoksa. Do takrat pa zgodba s tri tisoč novimi ljudmi (to je kar deset odstotkov vseh) v državni upravi jasno kaže vsaj na dve stvari.
Prvič, da je bivši premier res varčeval ter iz lastnega žepa plačeval kavice, njegovi ministri, razen morebiti Irme Pavlinič Krebs, pa so se požvižgali na to in raje pridno zaposlovali.
Drugič, če bo tudi nova vlada vladala s ciljem, da državno upravo čim prej uravnoteži s "svojimi" tri ali štiri tisoč ljudmi, se lahko kar poslovi od tega, da bo njeno iskanje 800 milijonov evrov prihrankov padlo na plodna tla. Ostri varčevalni ukrepi – ko bo treba pojasniti, da bo za nekaj časa treba znižati standarde v vrtcih, šolah in verjetno tudi v zdravstvu ter zato javne uslužbence kje tudi napotiti na zavod – pač ne dopuščajo nobenih takih ali drugačnih kadrovskih mešetarjenj.
