Bolje otrok alkoholika kot geja

V zadnjih tednih so miškulance z izborom mandatarja povsem zasenčile razpravo o pomembni odločitvi, ki jo bomo morali v kratkem sprejeti državljani. O družinskem zakoniku, namreč. Na žalost se je ta razprava izrodila in namesto soočenju strokovnih argumentov smo priča ideološki bitki, kjer desnica ne izbira orožja. Že po definiciji se pri ideoloških vprašanjih bolj angažirajo konservativci, pa vendar je fascinantno, kako so predlagatelji zakonika resignirani, ko gre za zagovarjanje njihovega predloga. Kot da nimajo ne volje ne poguma, da bi se zoperstavili populističnim hujskačem. Vsaj tak je vtis.

Naravni zakoni so tisti, na katere se pobudniki referenduma najpogosteje sklicujejo, ko ljudi prepričujejo, naj zakona nikar ne podprejo. Priznavajo samo eno obliko družine, četudi je ta disfunkcionalna – naj bodo starši raje alkoholiki ali pretepači kot pa pedri [sic!]. Stališča strokovnjakov so seveda diametralno nasprotna, a to jih ne zanima, ker je zagovarjanje gejev in lezbijk danes pač le modna muha. Pred vsemogočnim smo vsi enaki, pred zakonom ne.

Če zakonik pade, bodo najkrajšo potegnili otroci. Predvideva namreč, da otroka lahko posvoji homoseksualni partner biološkega starša. In če starš umre, bi pobudniki referenduma raje videli, da se otrok pošlje v rejo. Ni dovolj, da se otroku podre pol sveta, radi bi mu ga povsem sesuli. In ker ravno omenjajo naravne zakonitosti – si kdo drzne stopiti pred par, ki je šel skozi kalvarijo, da je otroka dobil z biomedicinsko pomočjo, in mu reči, da je drugorazreden? So nemara manj vredni tudi otroci vdovcev, mam samohranilk in ločenih staršev? Tudi ti ne živijo v "naravnih" družinah.

Boj za enakost in človekove pravice je pomemben dejavnik, zaradi katerega je naša civilizacija napredovala, naj gre za volilno pravico, enakopravnost žensk, zavzemanje za pravice temnopoltih ... Glede na hitrost, s katero so nasprotniki zakonika zbrali podpise za referendum, me skrbi sla Slovencev po tem, da se majhni skupini ljudi odrečejo nekatere pravice.