Prijava Facebook prijava
Slovenija > Komentarji in kolumne
18 ogledov

Karl Erjavec, varuh meje

Avtor kolumne je Dejan Steinbuch, tednik Žurnal
erjavec1 Žurnal24 main
Ko je Joško Joras v sredo povedal, da ima Karl Erjavec hrbtenico, je mnogim zastal dih. Doslej smo le domnevali, da ministra pokonci ne držijo politične ambicije, temveč hrbtenica.

Strokovno mnenje o Erjavčevem skeletu pa je odprlo novo poglavje v odnosu matice do južnega brega Dragonje, ki ga edino še Googlov zemljevid uvršča v okvir iste države, medtem ko vsi drugi mirno ignorirajo njegovo subjektiviteto. Jorasova parcela je, kot vemo, del samostojnega avtonomnega ozemlja (SAO) južno od Dragonje. Gre za območje velikosti zgornjega Manhattna, ki je v prejšnjem tisočletju zaradi pasivnosti osrednje vlade v Ljubljani korak za korakom prehajalo pod civilno upravo občine Buje. Saj veste, to je tam, kjer celo Italijani govorijo hrvaško, nabirajo šparglje in tartufe ter se pretvarjajo, da ne razumejo slovensko.

 

Obvestilo

Kolumnist objavlja svoja mnenja, ne mnenj uredništva.
SAO Južna Dragonja de iúre ni subjekt mednarodnega prava, saj je po doslej zbranih podatkih ni priznala še nobena država. Razlogov za previdnost je kar nekaj, najpomembnejši pa je zagotovo grožnja Hrvaške, da bo – podobno kot rdeča Kitajska v primeru Tibeta – ostro obračunala z državami, ki bi si drznile to tvorbo priznati. Neuradno je slišati, da bi Hrvaška takšni državi po svoji stari navadi mirno, mimo sklada kmetijskih zemljišč prodala nekaj parcel in jo s tem olajšala za določen del ozemlja! Lahko si predstavljate, da niti v prislovično demokratični Beli hiši nočejo nič slišati o priznanju Južne Dragonje, čeprav je State Department neuradno že razmišljal o odprtju humanitarnega urada v Jorasovi garaži. Američanom gredo lasje pokonci že ob misli, da bi jim Hrvati za kazen prodali več tisoč hektarjev parcel v pregonu ali celo otok Ellis, na katerem stoji znameniti kip svobode.

Če Joras ne more računati na razumevanje Busheve administracije, mu dejansko preostane le še Erjavec, ki bi bil spričo svojih retoričnih bravur lahko brez sramu član aktualne republikanske administracije. Ravno od takšnega ministra pričakujemo kakšno konstruktivno, domiselno idejo. Recimo, da bi se Slovenija za zaščito svojih interesov poslužila načela vzajemnosti in Črni gori prodala hrvaški rt Prevlaka. Ali pa dala Bosni in Hercegovini za 99 let v zakup delto reke Neretve, Mercatorju pa ekskluzivno pravico do neretvank (mišljena je sorta mandarin, da ne bo nesporazuma!). Kajti le takšne poteze bodo streznile Jorasove južne sosede, ki se vedejo tako, kot da naš Erjavec nima hrbtenice. Toda če ima kdo v tej državi za seboj vojsko in pilote, ki se kot za šalo izstreljujejo v zrak, potem je to ravno Karl Erjavec. Njegov obisk pri Jorasu je torej simboličen. Pomeni začetek nove ere, novega upanja.

steinbuch_290308_bernik

Dejan Steinbuch © Tadej Bernik
 
Erjavčevo mirno intervencijo na ozemlju SAO Južna Dragonja so v Zagrebu opazovali s stisnjenimi zobmi, na občini Buje pa so za vsak primer poskrili ponarejene zemljiškoknjižne izpiske katastrske občine Piran, kamor spada tudi Jorasova parcela. O čem sta torej govorila Joras in Erjavec? Morda se je gostitelj ministru potožil, da ima bolečine v hrbtenici, minister pa mu je potožil, da njega boli še kaj drugega. Morebiti sta državnika premlevala idejo, da bi matična država po petnajstih letih končno poskrbela za pozabljeno ozemlje na južnem bregu Dragonje in čez reko zgradila nov most, ki bi združil naše ljudi. Takšna poteza ne bi pomenila zgolj Jorasove priključitve Evropi, ampak bi bila tudi strateška. Sklad kmetijskih zemljišč bi namreč Jorasovo parcelo zamenjal za istovrstno na severni strani reke, kamor bi se družina Joras preselila po dolgih letih psihičnega nasilja hrvaških organov. Obenem pa bi na nekdanji Jorasovi parceli na južnem bregu Dragonje zgradili nov in povsem legalen mejni prehod, ki bi ga imenovali Vrata v Evropo, ključe pa zaupali – Jorasu.

In če bi novi varuh meje sredi turistične sezone vstal z levo nogo, bi enostavno zaklenil mejni prehod in počakal, da na občini Buje izobesijo belo zastavo. Ni dolgo tega, ko sta se na Dragonjo v skrbi za volilne glasove vozila prerivat le brata Podobnik. V sredo se je v Jorasovi rezidenci ustavil obrambni minister Karl Erjavec. Morebiti se je med vožnjo na vikend na Hrvaškem spomnil, da bi se bilo pametno oglasiti na fototerminu. Resda je Erjavec prišel nepovabljen, toda Joras ga je sprejel in se z njim zadržal v krajšem neformalnem sestanku. Ker je del pogovora potekal na štiri oči, ga niti Vladimirju Vodušku ni uspelo posneti in pozneje predvajati na nacionalki. Vseeno pa so se že pojavila namigovanja, da sta se Joras in minister Erjavec pogovarjala o incidentih na meji. Volitve se počasi, toda nezadržno bližajo ...

Avtor kolumne

Dejan Steinbuch
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.

Prijava Facebook prijava
Najbolj brano
Več novic