Mojim znancem iz Grčije (jasno, visoko izobraženim in brezposelnim), je pred leti umiral otrok. Po vsej Evropi so zanj zbirali sredstva, da so ga lahko odpeljali na preiskave in operacijo v tujino. Ker grška država zaradi krize pač ni več financirala določenih preiskav. Morda je to res ekstremen primer, a Grčija nam kaže ogledalo, kam lahko pripeljejo ekstremni varčevalni ukrepi. Seveda bo kdo rekel, da stvari ne moremo posploševati in da je včasih kakšen del javnega sektorja preobilen, nedelujoč, neprimeren. Marsikaj drži. Večina teh institucij temelji na nepotističnih in cehovskih odnosih, kjer šteje le to, koga poznaš. A ko si soočen s tako brutalnimi ukrepi, kakršni se v zadnjih letih vsiljujejo evropskemu jugu (in da, sem spadamo tudi mi), je posploševanje v smislu branjenja javnega neizogibno. Ne ker bi si želeli, da birokratski mastodonti ostanejo, kakršni so, ampak ker omogočajo, da lahko mislimo svet onkraj njih. Dokler so ti sistemi vsaj približno delujoči, se nam njihovo branjenje ne zdi nujno. A ko na trgu Taksim streljajo na ljudi, turški novinarji pa raje govorijo o vremenu in ignorirajo masaker na ulicah – takrat se začnemo zavedati pomena javnih institucij. Na žalost pa je takrat pogosto prepozno.
Tjaša...lahko bi malo bolj oštro napisala. Čega pa se bojiš?? Sej tko al tko ti bodo vse vzeli in ostala boš brez službe in brez vsega!! Kaj misliš da danes imaš to službo??? Koliko si sigurna ? Tega se ne… ...prikaži večne da v ravbarski politiki zadržati...ker samo malo se obrneš in že ti jo ravbar vzame!!