Potem ko delodajalcem delavstva ni uspelo spraviti iz varnega zapečka delovnega
razmerja, je tu nova priložnost – kriza. Zdaj je pravi čas, da se elegantno otresejo dragih
delavcev, ki so zabetonirani za nedoločen čas, saj poslovni razlogi ne bi mogli biti
prepričljivejši, pa čeprav se za njimi lahko skriva vse kaj drugega kot pomanjkanje dela. Neuki
delavci razlogov večinoma ne preverjajo na sodiščih. Ta meljejo počasi, mimogrede pa zmeljejo tudi
veliko denarja. Reakcije ob koncu poslovnega leta, ko se iz finančnih poročil družb, kjer so
odpuščali, morda bleščijo cvetoči posli in bajne številke, pa so prepozne.
Skrb vzbujajoče je, da je vse več tudi delodajalcev, ki so zaposlene pripravljeni ožigosati
celo z odpovedmi iz krivdnih razlogov. O tem lahko sklepamo iz podatkov zavoda za zaposlovanje.
Težko se je znebiti vtisa, da to počnejo, da bi privarčevali pri odpravnini. Delavci najbrž niso
bolj pokvarjeni kot pred letom.
Skušnjava. Iz krize bodo delodajalci zagotovo, kot bi rekel naš premier, izšli močnejši. Žal večinoma ne zato, ker bi snovali nove ideje, ki bi razvoj podjetja gnale naprej. Pač pa, ker so potuhtali, kako se razbremeniti visokih stroškov za delavske plače, zaposlene za nedoločen čas pa nadomestiti s cenejšo, prilagodljivejšo, ranljivejšo in praviloma mlajšo delovno silo. Naša država tako iz ozadja brez blagoslova sindikatov podpira prikrito reformo trga dela. Če bo šlo tako naprej, bomo kmalu vsi nekakšni fleksidelavci.
